Spodkopavanje Plenkovićevega položaja

Premier in predsednik HDZ Andrej Plenković ima precej več težav v svoji stranki kakor z razdeljeno in nemočno opozicijo.

Objavljeno
09. januar 2018 20.55
Željko Matić, Zagreb
Željko Matić, Zagreb

Zagreb – Že dolgo slutimo, da ima hrvaški premier in predsednik HDZ Andrej Plenković precej več težav v svoji stranki kakor z razdeljeno, izgubljeno in nemočno opozicijo. V nasprotju z nespornim premier­skim položajem je Plenkovićev položaj predsednika HDZ od prvega dne negotov.

In to precej bolj v oddaljenih krajih oziroma na podeželju, kjer mu nedotakljivi krajevni mogočniki, ki neprikrito sodelujejo z vojaškimi veterani in konservativnimi združenji, povezanimi s Katoliško cerkvijo, očitajo »pretirano evropsko usmerjenost« in odklon od tradicionalne desnice. Nikoli se niso povsem sprijaznili z njegovo izbiro najbližjih sodelavcev in ministrov, med katerimi so nekateri zapustili HDZ, drugi pa se niti včlanili niso vanjo. Večkrat so negodovali, vendar se niso odkrito uprli.

Dokler ni Plenković ogrozil njihovih do zdaj nedotakljivih donosnih in nezahtevnih služb. Začelo se je z vodjo požeške županije Alojzom Tomaševićem, proti kateremu so vložili obtožnico, ker je pretepel svojo ženo in jo hudo poškodoval. Od začetka neprijetne afere Plenković poziva vodjo županije, naj odstopi s položaja. Toda Tomašević tudi po nedavnem sestanku s Plenkovićem, ki meni, da je težavo mogoče rešiti samo z odstopom, ni pripravljen povedati, kaj namerava storiti. Plenković ga ne more odstaviti s položaja vodje županije, lahko ga samo izključi iz HDZ. Toda vprašanje je, ali to zmore storiti, saj Tomaševića kljub resnim obtožbam podpirajo številni člani pa tudi koalicijski partnerji. Konec koncev so izključili iz HSS pomočnika vodje županije Željka Jakopovića, ker je podpiral ­Tomaševića.


Krajevni mogočniki premieru očitajo »pretirano evropsko usmerjenost«. Upor v njegovi stranki se je za Plenkovića zgodil 
v ­občutljivem trenutku. Foto: Antonio Bronić/Reuters

Kdo bo nadzoroval denar iz Plitvic?

Precej resnejše težave za Plenkovića v zadnjih dneh prihajajo iz Like, hadezejevske trdnjave, v kateri je HDZ na oblasti od prvih večstrankarskih volitev. Vodja županije Darko Milinović (HDZ) ni zadovoljen z izbiro novega direktorja najbolj znanega hrvaškega narodnega parka Plitviška jezera, zato je demonstrativno pred kamerami skupaj s strankarskim vodstvom odstopil s položaja predsednika županijske HDZ. V tej najrevnejši hrvaški županiji so Plitviška jezera, ki ustvarijo 36 milijonov evrov letnih prihodkov s prodajo vstopnic, najpomembnejši vir prihodkov, hkrati pa tudi tipičen primer ­politične korupcije.

Lani je tamkajšnja krajevna oblast od teh prihodkov razdelila 3,6 milijona evrov različnim najpogosteje veteranskim združenjem. Vodja županije Milinović je hotel za vodjo te ustanove imenovati Antonijo Dujmović, trenutno vršilko dolžnosti, vendar je pristojni minister Tomislav Čorić na ta položaj imenoval Tomislava Kovačevića. Proti Antoniji Dujmović in njenemu možu, ki je nekaj časa že bil direktor, so vložili kazenski prijavi, Plitviškim jezerom pa zaradi resnih napak, povezanih z onesnaževanjem okolja, slabim vzdrževanjem narodnega parka in graditvijo apartmajev v parku, grozi izločitev z Unescovega seznama.

Toda Milinović pravi, da »nam nihče iz Zagreba ne bo ukazoval«. Kljub temu je za vsak primer ostal na položaju vodje županije in člana predsedstva HDZ. Plenković lahko samo razpusti tamkajšnjo organizacijo, imenuje predstavnika in organizira nove volitve tako, da prepreči kandidaturo sedanjega vodstva zaradi škode, ki jo je to povzročilo stranki. Če tega ne bo storil, bo pokazal, da ne obvladuje stranke, kar bo resno omajalo tudi njegov za zdaj nedotakljivi premierski položaj.


Nekdanji vodja HDZ Tomislav Karamarko je napovedal vrnitev v politiko. Foto: Darko Bandić/AP

Že pozabljeni vodja HDZ napovedal vrnitev

Njegovo obvladovanje stranke je vse bolj negotovo, kar dokazujejo tudi v Osijeku, kjer so kljub njegovim jasnim napotkom na strankarskih volitvah izvolili drugega kandidata. Vre tudi v Dalmaciji, kjer se zamenjani in marginalizirani stari strankarski kadri ne morejo sprijazniti s sedanjim stanjem. Svojega mnenja o »nujnem očiščenju« Plenkoviću ni uspelo vsiliti niti kompromitiranemu vodstvu Hrvaške nogometne zveze, ki je strankarsko skoraj 100-odstotno hadezejevsko. Kljub njegovim željam so kot edinega kandidata spet izbrali Davorja Šukerja. Poleg tega je že nekoliko pozabljen nekdanji vodja HDZ Tomislav Karamarko napovedal vrnitev v politiko. Karamarko ne dopušča dvomov o svojih stališčih. Slikal se je pod Orbánovo sliko in napovedal, da bo njegov prihodnji program »boj za ohranitev evropskih krščanskih vrednot«.

Upor v stranki se je za Plenkovića zgodil v občutljivem političnem trenutku. Odnosi s Slovenijo so iz dneva v dan bolj napeti, rešitev krize z Agrokorjem pa čedalje bolj negotova. Če ne bo obračunal z nezadovoljneži v svoji stranki, bo pokazal, da je šibek; toda če se jih bo lotil zelo ostro, bo tvegal izgubo strankarske podpore pri teh ­vprašanjih.

Zato ni izključeno, da se bo Plenković tudi tokrat odločil za tretjo rešitev, kar pomeni, da bo prikril sporne primere ter poskusil zmanjšati njihov pomen ter preložiti njihovo rešitev. O težavah v Liki je povedal, da je »nepojmljivo, da je bilo imenovanje neke osebe na položaj deležno tolikšne ­pozornosti«.