V BiH razpisali referendum, ki ne bo imel izvršilnih posledic

Ljubljana – Ustavno sodišče Republike srbske je potrdilo odločitev parlamenta za razpis spornega referenduma o delu sodišča in tožilstva v BiH. Zavrnitev pritožbe bošnjaških poslancev je bila pričakovana, ker ustavno sodišče RS praviloma odloča tako, kot mu ukaže politika.

Napovedi o odcepitvi RS in grožnje z referendumi ustrezajo mnogim Hrvatom v BiH, ki so proti njihovi volji pristali v Federaciji BiH in navijajo za vzpostavitev tretje entitete. Hrvaška predsednica na prvem obisku v RS njihovih teženj seveda javno ni podprla, izrazila pa je zaskrbljenost zaradi položaja hrvaškega naroda v BiH.

Kolinda Grabar-Kitarović je po srečanju s predsednikom RS menila, da mora Hrvaška povečati finančno pomoč, da bi omogočila hitrejšo vrnitev razseljenih Hrvatov v RS, za obstoj hrvaškega naroda v BiH pa je potrebno izpolniti tako politične kot gospodarske in družbene predpogoje. Milorad Dodik je menil, da je ustvarjanje Hrvaške in Republike srbske ter obnova Srbije kot države v ozemeljskem smislu rešilo problem odnosov med Srbi in Hrvati, ki sta v zgodovini politično najpomembnejša naroda v regiji.

Kršitev nacionalnih interesov

Parlament Republike srbske je na predlog predsednika RS glasoval za izvedbo referenduma, ki naj bi ga razpisali v roku pol leta. Za referendum je glasovalo 45 poslancev, 31 pa se jih je vzdržalo glasovanja. V svetu narodov, v katerem so zastopani Srbi, Bošnjaki in Hrvati ter manjšine, so bošnjaški poslanci, ki so bojkotirali glasovanje v parlamentu, vložili veto na odločitev parlamenta o razpisu referenduma, s katerim bi pod vprašaj postavili obstoj sodišča in tožilstva BiH.

Bošnjaški poslanci so v svetu narodov, ki je nadomestek za zgornji dom parlamenta, veto vložili na podlagi ocene, da bi referendum kršil vitalne interese njihovega naroda, ker bi izpodbijal pravosodna telesa BiH, oblikovana v skladu z ustavo BiH. Po njihovem bi referendum posredno postavil pod vprašaj pregon najhujših oblik vojnih zločinov, storjenih nad bošnjaškim in drugimi narodi. Kot so menili, parlament ni pristojen, da bi lahko zahteval od državljanov, naj se izrečejo o obvezujočih odločitvah visokega predstavnika mednarodne skupnosti. Bošnjaški poslanci so tudi prepričani, da je mogoče neizvajanje njegovih odločitev kvalificirati kot protidaytonsko delovanje, ki je v nasprotju z ustavo BiH. Sklenili so z oceno, da bi bil referendum protiustaven in da presega pristojnosti RS, tako da bi ga lahko razpisal kvečjemu parlament BiH.

Ustavno sodišče RS, ki je moralo prevzeti vlogo arbitra, je ocenilo, da odločitev za razpis referenduma ne krši vitalnega nacionalnega interesa bošnjaškega ali kateregakoli drugega naroda. Sodišče je tako odprlo pot za izvedbo referenduma. Če bodo v RS res izpeljali referendum, ne bo imel nobenih konkretnih izvršilnih posledic. Ne glede na referendumski izid, bi mu moral slediti paket novih zakonov, uredb in predpisov, kar pa pomeni dolgo pot do uveljavitve politične učinkovitosti referenduma. Bošnjaški poslanci so že napovedali pritožbo na ustavno sodišče BiH.

Kršitev daytonskega sporazuma

Na spornem glasovanju naj bi se ljudje izrekali o tem, ali podpirajo vsiljene in protiustavne odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti Valentina Inzka, še posebej tiste o vzpostavitvi sodišča in tožilstva BiH, ter njihovo izvedbo v RS. Gre za sodišče in tožilstvo, ki bi bila pristojna za pregon vojnih zločincev in organiziranega kriminala. Ker gre za več vprašanj v enem, so poznavalci razmer prepričani, da jih ne bo razumelo kar 99 odstotkov prebivalcev RS.

Poslanska skupina Bošnjakov je pozvala mednarodno skupnost, naj prepreči izvedbo referenduma, Inzko pa je odločitev za referendum ocenil kot kršitev daytonskega sporazuma, s katero je parlament RS prekoračil svoje pristojnosti. Po pritisku Beograda na čelu s premierom Aleksandrom Vučićem je Dodik izjavil, da RS ne nasprotuje pravosodnim institucijam BiH in ni za enostranske akcije, vendar Banjaluka pričakuje, da bosta sodišče in tožilstvo preganjala vse vojne zločince in ne le bosanskih Srbov, kot se je dogajalo doslej.