Za najvišje tveganje najvišje obresti

Zagreb – Napoved agencije Standard & Poor's, da bi se utegnil posojilni rating še poslabšati (že zdaj je med najnižjimi), je na Hrvaškem povzročila kar nekaj zaskrbljenosti. Javni dolg se je povzpel že na skoraj 90 odstotkov, finančne institucije ne skrivajo, da na svetovnem denarnem trgu že zdaj razmeroma težko pridobivajo potrebna sredstva za reševanje svoje velikanske dolžniške krize. Denar pa za Hrvaško postaja vse dražji.

Dolžniška kriza vse bolj zateguje pas okoli prebivalstva in države. Nobena skrivnost ni več, da je Hrvaška, ki je julija pred dvema letoma vstopila v EU, v očeh kupcev javnega dolga postala država z najvišjo stopnjo tveganja v EU, zaradi česar plačuje (takoj za Grčijo) najvišje obresti na posojila. Zaradi tega so tudi potrošniška posojila in posojila podjetjem vse dražja. »Če se bo tak trend nadaljeval, bo najpomembneje v pravem trenutku stopiti v vrsto pred bankomatom,« je za zagrebški Večernji list dejal Željko Lovrinčević. Ugledni makroekonomist je celo prepričan, da bo država malo laže zadihala šele leta 2021, do takrat pa se utegnejo razmere le še poslabševati.

Bolj zadolženi kot Grki

Da so razmere zapletene, je že pred časom opozoril tudi hrvaški finančni minister Boris Lalovac, ki je javno priznal, da so javna podjetja in hrvaški državljani bolj zadolženi od grških, kar je navsezadnje potrdila tudi Eurostatova statistika za leto 2013. Dolgovi hrvaškega zasebnega sektorja namreč znašajo kar 143,7 odstotka hrvaškega BDP (v Grčiji 135,6 odstotka BDP).

Na dolžniško krizo, ki je zajela Hrvaško, je te dni opozoril tudi angleški The Guardian. Hrvaško je uvrstil med osem z dolžniško krizo najbolj ogroženih držav, med Grčijo, Irsko, Makedonijo, Črno goro, Portugalsko, Španijo in Ukrajino. Medtem ko Grčija »pleše« na robu med bankrotom in nebankrotom, preostale države nekako še zmorejo plačevati svoje obveznosti, vendar je angleški časnik opozoril, da bi kakšna nepredvidena finančna situacija razmere lahko močno poslabšala. Angleški časnik se je skliceval na raziskavo britanske organizacije Jubilee Debt Campaign, ki je tudi opozorila, da bi se utegnile v primežu dolžniške krize kmalu znajti še Italija, Madžarska, Latvija, Poljska, Slovaška in Srbija.

Nič manj pa ni nepomemben podatek, da se je pretirano izposojanje denarja v svetu od leta 2011 do lani povečalo za tretjino, do konca leta pa naj bi po napovedih omenjene organizacije znašali neto dolgovi držav sveta skupaj kar 14.700 milijard dolarjev.

Hrvaška si nekaj »svežega« kapitala, s katerim bo poplačala obrok ali dva svojega dolga, obeta od turizma. Po pričakovanju turističnih delavcev naj bi znašal letošnji turistični zaslužek približno osem milijard evrov. Precej optimizma so v hrvaško gospodarstvo vlili podatki hrvaške centralne banke, ki je sporočila, da je imela država v letošnjem prvem trimesečju za 393,4 milijona evrov tujih neposrednih investicij (TNI), kar je 40 odstotkov več kot v lanskem. Na začetku leta so največ vlagala podjetja iz Nizozemske, Avstrije, Italije, Irske in Nemčije. Bančniki so tudi dali vedeti, da je 52 odstotkov vseh tujih vlaganj v prvih treh mesecih odpadlo na sektor finančnega posredovanja, skoraj 15 odstotkov se jih je nanašalo na poslovanje z nepremičninami. Vlaganja v energetiko so dosegla 7,2 odstotka, v gradbeništvo 4,7 odstotka.

Več kot tretjino vseh tujih investicij na Hrvaškem ali 145,5 milijona evrov so v začetku leta prispevale družbe iz Nizozemske. Sledijo avstrijski vlagatelji s petino vseh investicij ali z 80,4 milijona evrov ter Italija s 37 milijoni evrov, Irska s 27,1 milijona evrov in Nemčija s 24,4 milijona evrov. Od deset do 20 milijonov evrov je prišlo iz Francije, Švedske in Rusije, od pet do deset milijonov evrov pa iz Češke, Turčije in ZDA. Slovenska vlaganja na Hrvaškem so bila v prvem trimesečju v minusu za dva milijona evrov. Z več kot 1,2 milijarde neposredno vloženih evrov na Hrvaškem od leta 1993 je Slovenija osma vlagateljica v sosednji državi.

Hrvati zaupajo cerkvi in vojski

Medtem ko poslovneži zahtevajo, da Hrvaška korenito spremeni in izboljša poslovno okolje, na šibkost poslovnega okolja je opozoril tudi mednarodni denarni sklad (IMF), pa so državljani razočarani. Nedavna raziskava zagrebškega inštituta Ivo Pilar je namreč pokazala, da se kar 52 odstotkov volivcev sploh ne bi udeležilo parlamentarnih volitev, če bi bile te zdaj, pa bi se jih udeležila le tretjina hrvaških volivcev, bojkotiral pa bi jih vsak peti. Parlamentarne volitve na Hrvaškem bodo predvidoma konec leta ali najverjetneje na začetku 2016.

Pri ocenjevanju zaupanja v institucije z ocenami od ena do deset sta več kot povprečno oceno pet dobili vojska in cerkev, sledijo hrvaška predsednica, policija in evropski parlament, ki so si prislužili oceno več kot štiri. Pravosodje je dobilo oceno tri, sabor in vlada okoli 2,5, politične stranke pa komaj zadostno. Da je stanje v državi dobro ali v glavnem dobro, meni 14 odstotkov anketirancev, nekaj manj kot 83 odstotkov pa, da je v glavnem slabo ali zelo slabo.

Prevladuje tudi pesimizem glede prihodnosti, saj manj kot četrtina vprašanih pričakuje, da se bo stanje v državi v nekaj letih izboljšalo. Da bo še slabše, je prepričanih več kot 31 odstotkov, 39 odstotkov jih ne pričakuje nobenih bistvenih sprememb. So pa nekoliko bolj optimistični glede osebne prihodnosti, saj več kot 30 odstotkov vprašanih pričakuje, da se bo njihovo zasebno življenje v nekaj letih izboljšalo, manj kot petina pa, da bodo živeli slabše. Nekaj manj kot polovica vprašanih državljanov Hrvaške meni, da v njihovem življenju še nekaj časa ne bo bistvenih sprememb.