Tiskane izdaje
Ko je v nedeljo popoldne v hrvaški javnosti odjeknila novica, da so kriminalisti prijeli Milana Bandića, Petra Pripuza in Slobodana Ljubičića Kikaša, kmalu zatem pa se je v njihovih rokah znašlo še 16 osumljencev, je bil del javnosti presenečen, nekateri pa so to že dolgo pričakovali.
Povod za aretacije je po nekaterih navedbah razdeljen na tri dele: eden je približno milijon evrov vredna pogodba med mestom in Pripuzovim podjetjem Cezar o čiščenju odpadkov z zagrebških ulic, drugi so domnevne sumljive zaposlitve in malverzacije v Zagrebškem holdingu, ki združuje več kot deset javnih podjetij, v njem pa je zaposlenih več kot 12.000 ljudi, tretji del vzporednih preiskav pa je domnevna utaja dobrega milijona evrov davka v Bandićevi predsedniški kampanji iz leta 2009.
Politiki se za zdaj še vzdržujejo komentarjev, med prvimi pa je kljub temu spregovoril šef zagrebškega SDP Davor Bernardić. Dejal je, da je Zagreb glavno mesto države in s tem tudi najpomembnejše, »zato v poslovanju mesta ne sme biti niti enega temnega madeža«. Oglasila pa se je tudi nekdanja premierka in zdajšnja poslanka Jadranka Kosor, za katero je aretacija precejšnja politična težava, »pa tudi težava za Zagreb, ki je zdaj obglavljen, in Hrvaško v celoti«.
»Aretacije so še en dokaz, da nihče ni nad zakonom. Aretacija prvega moža Zagreba Milana Bandića pa utegne dati piko na i aferam, s katerimi so ga povezovali več let. Mesto Zagreb in Zagrebški holding morata poslovati transparentno in ne smeta dajati možnosti in niti najmanjše priložnosti korupciji in drugim kaznivim dejanjem,« pa so sporočili iz hrvaškega Transparency International.
Aretacija za odvrnitev pozornosti od sojenja v Nemčiji
Bandićev odvetnik Krešimir Krsnik je za medije povedal, da je preiskava Bandićevega stanovanja trajala skoraj sedem ur, včeraj pa so preiskovalci pretresali še prostore prvega moža Zagreba, ki ta položaj zaseda že peti mandat. Je pa odvetnik Krsnik dodal, da je precej pomenljivo, ker so se aretacije Bandića, Pripuza in Kikaša zgodile prav zdaj, ko se v Nemčiji začenja tudi sojenje agentoma Udbe Josipu Perkoviću in Zdravku Mustaću. Krsnik je namreč prepričan, da so hoteli z nedeljskimi aretacijami odvrniti pozornost hrvaške javnosti »z zelo pomembnega sojenja v Nemčiji«.
Milan Bandić je zagotovo osebnost, ki je zaznamovala hrvaško glavno mesto. Zato niti najmanj ne presenečajo izjave, da je bil populist in da so imeli Bandićevi predstavniki iz protokola v beležki z opravili za določen dan nemalokrat celo vrsto obveznosti. Mnogi pa so prepričani, da je pravzaprav pregorel v svoji samovšečnosti in želji biti še bolj všečen. »Zagreb, to sem jaz,« je bilo pravzaprav njegovo vodilo, na drugi strani pa je postajal čedalje močnejši in prepričan, da je v nepremagljiv. Vsak mestni projekt je jemal, ga vodil in ga predstavljal javnosti kot svoj projekt.
Vmes pa se je dogajalo, da so mnogi opozarjali na njegove domnevne napake − mediji so odkrivali in opozarjali na sumljive spremembe namembnosti mestnih zemljišč, čistilne naprave, stanovanja ..., Bandić pa je le odgovarjal, »da se povsem zavedam, da sem za vse kriv jaz. Tudi za pogine golobov na Trgu bana Jelačića ...«
Kot pravi komentator Večernjega lista Gojko Drljaća, je od medijskih opozoril o Bandićevih nečednostih do aretacije minilo precej let. Zanimivo pa je, da se je nekaj podobnega dogajalo tudi ob aretaciji nekdanjega najmočnejšega politika na Hrvaškem, Iva Sanaderja. Tudi na njegove (in HDZ-jeve) nečednosti so mediji opozarjali precej časa.
