Zaradi sovražnega govora brez TV-programa

Zagreb – Danes od polnoči do četrtka do polnoči zagrebška komercialna televizija Z1 ne sme predvajati svojega predvidenega programa. Prepovedala ji ga je agencija za elektronske medije, ki je tej televiziji začasno odvzela koncesijo zaradi sovražnega govora.

Začelo se je, ko je voditelj lokalne zagrebške televizije Z1 Marko Jurič svojo oddajo Markov trg na zasebni lokalni televizijski postaji Z1 končal z opozorilom Zagrebčanom, »posebno materam z otroki«, naj bodo previdni, ko se sprehajajo v bližini Srbske pravoslavne cerkve sredi Zagreba, – gre za območje Cvjetnega trga v središču mesta – da ne bi »kakšen izmed četniških vikarjev priletel iz cerkve in po svoji navadi izvedel svoj krvavi pokol«. Dodal je še, da bi bilo nemara treba v bližini najlepšega zagrebškega trga, Cvjetnega trga, kjer domuje Srbska pravoslavna cerkev, postaviti oznake »Pozor, hud četnik!«.

S tem je Jurić pravzaprav posredno tudi označil zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija za »četniškega vikarja«.

Glavno združenje srbske nacionalne manjšine na Hrvaškem, Srbski nacionalni svet (SNV) je takoj napovedal ovadbo proti uredniku in voditelju lokalne zagrebške televizije Z1 Marku Juriču zaradi sovraštva ter pozivanja k nasilju in linču.

Pupovac: Javnost gluha na sovražna sporočila

Predsednik SNV in dolgoletni poslanec srbske manjšine v hrvaškem saboru – sedi tudi v tokratnem osmem sklicu – Milorad Pupovac je tudi napovedal, da se bodo zaradi Juriča obrnili na državno tožilstvo, in dejal, da je »vse, kar je povedal človek, ki se ima za novinarja, primer izražanja sovraštva, pozivanja k nasilju in linču ene verske in nacionalne skupnosti ter njihovih predstavnikov«. Spomnil je tudi, da Juričev nastop ni prvi tak sovražni govor na Hrvaškem, ampak gre za politično agendo, ki v zadnjih treh letih dobiva vse več prostora v hrvaški javnosti. Ocenil je, da je hrvaška javnost »gluha« zaradi sovražnih sporočil, medtem ko tisti, ki skrbijo za izvajanje zakonov, nimajo volje, da bi na to odgovorili.

Voditelj Jurić, ki je tudi član vodstvenega sekretariata vzporednega hrvaškega novinarskega društva HNIP (Združenja hrvaških novinarjev in publicistov), se je branil, da ni imel namena nikogar žaliti, še manj diskreditirati, za povrhu pa je poudaril, da »pozna zakone«, ter da tisto, kar je izrekel, »sploh ni sovražni govor«. Pojasnil pa je tudi, da naj bi bila njegova namera le, da »odpre razpravo o četništvu v Srbski pravoslavni cerkvi«.

Obsodbe in razmere v medijih

Hrvaško novinarsko društvo, ki ga vodi Saša Leković, je Jurićeve izjave na televiziji Z1 obsodilo in v bistvu potrdilo njegove izjave, ki jih je za Delo dal Leković, ko je dejal, da so številni hrvaški mediji postali zgolj sredstvo različnih vplivov, vključno z izsiljevanji, javni interes pa je v teh medijih zunaj njihovega fokusa. Seveda je tudi nekaj takih, ki hočejo ohraniti visoko raven profesionalizma, vendar pa po njegovih besedah končna ocena hrvaškega novinarstva vzbuja skrb.

Na Hrvaškem si številni še niso popolnoma na jasnem, kaj sploh je sovražni govor, kaj je kaznivo in tudi kaj je neprimerno in nesprejemljivo. Zato tudi oblast, kot je po prepričanju nekaterih analitikov, »raje ostaja gluha, kot da bi se ostreje odzivala«.

Vendar ostaja dejstvo, da je največ sovražnega govora »naslovljenega« na Srbe, Rome ter homoseksualce. Jurićev sovražni govor se pojavlja v času, ko poskuša Srbska pravoslavna cerkev ustaviti vatikanski postopek kanonizacije katoliškega duhovnika kardinala Alojzija Stepinca, o katerem je srbski minister za delo Aleksandar Vulin med lansko spominsko slovesnostjo za žrtve ustaškega terorja na Hrvaškem dejal, da je bil »ustaški vikar«.

In ko vemo, da se je Hrvaška znašla v zelo občutljivem političnem trenutku, še posebno povezanem z odnosom večinskega hrvaškega naroda do srbske manjšine in navsezadnje do uvedbe cirilice na območjih, kjer je malo več kot tretjina življa srbske narodnosti, je krog neprimernosti in občutljivosti na prispevke te vrste sklenjen.

Hrvaška agencija za elektronske medije je sporočila, da je primer predala državnemu tožilstvu, medije pa pozvala, naj spoštujejo etične norme ter naj »odgovorno in profesionalno opravljajo svoje delo in ne razširjajo nestrpnosti, še manj pa k njej pozivajo«.