Pismo bralke: Obilje vsemirskih računov

Si predstavljate, da obstaja v vsemirju poseben dolžniški račun, nekaj podobnega, kot je naš transakcijski račun na izbrani banki? Na ta vsemirski račun, ki je odprt za vsakega posameznika, ljudje dnevno nenehno dvigujemo in polagamo, ne da bi se tega zavedali.

Ko se zjutraj zbudimo, se lahko odločimo, kolikšen znesek bomo položili na svoj vsemirski račun, kot npr. pohvala otroka, kompliment partnerju, nasmeh vozniku avtobusa, napitnina natakarju ali komu drugemu s prijazno, vzpodbudno besedo, topel stisk roke brezdomcu ali pa se preprosto odločimo, da ta dan ne bomo sodili ljudi. Vsa ta in podobna dejanja so drobni pologi na našem računu, ki se neprestano seštevajo in beležijo. Pomislite, da podarimo klošarju nekaj denarja, a ga v resnici samo položimo na naš vsemirski račun, od koder ga bomo lahko prej ali slej dvignili z obrestmi vred. Zdaj si poskušajmo predstavljati, da bomo vsak nasmeh, ki ga bomo podarili, dobili nekoč vrnjen nazaj in to pomnožen, kajti pripisale se mu bodo tudi obresti.

Zdaj pa si predstavljajmo, da s svojega vsemirskega računa neprestano dvigujemo in ničesar ne položimo. Ogovarjanje človeka, sojenje ljudi, goljufija, celo manipulacija z drugimi in kraja energije ljudem ter nešteta druga podobna dejanja so manjši ali večji dvigi z našega računa.

Zdaj lažje razumemo, zakaj so nekateri ljudje notranje in/ali zunanje bogati, drugi pa so bolni, utrujeni in nazadujejo. Ko se ljudje inkarniramo na naš planet, niti dva človeka nimamo enakega zneska na življenjskem računu. Pa tudi ko bomo odšli, niti dva vsemirska računa ne bosta enaka. Nekateri ljudje si za časa svojega življenja nakopičijo veliko duhovno in/ali gmotno obilje, drugi pa se odločijo zapustiti svet v primanjkljaju in notranje zadolženi.

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališča uredništva.