Zaklad v kaščah duha

Ugledna avstrijska logoterapevtka dr. Elisabeth S. Lukas je nekoč primerjala življenje z žitnim poljem. V začetku pripravimo bogato in plodno zemljo. Globoko jo prekopljemo in ji dodamo organske snovi. Nato posejemo močno in zdravo seme. Ko žito obrodi in dozori, ga požanjemo, omlatimo in spravimo v kaščo.

V prvi polovici življenja je žito še na polju, v drugi polovici pa ga je vsak dan več v kašči in manj na polju. Na podvečer svojega življenja nima smisla objokovati prazno žitno polje. Dovolj je, da odpremo vrata kašče in se z zadovoljstvom ozremo na velik kup pospravljenega žita.

Manj žita kot je v kašči, več ga je še na polju in čaka na pridne roke. Nobenega smisla nima postapljati naokoli in kazati s prstom, koga je potrebno sovražiti. Če ne drugega se ozrimo v svoje zaraščene in neobdelane notranje vrtove in jim posvetimo preostanek aktivnega ter discipliniranega (duhovnega) življenja. Sovraštvo je kot plevel v našem vrtu. Če ga zalivamo, ga bomo imeli več in ne manj.

Samo želim si lahko, da bi po dolgih letih dela in predanega služenja prišla na konec poti, se ozrla nazaj in z nasmeškom na obrazu vzkliknila: MOJ BOG, POGLEJ TO GORO IZKUŠENJ!