Zgodbe iz Švicarije (2.del)

Na vzpetini za Tivolskim gradom so junija 1835 slovesno z godbo in ognjemetom odprli leseno gostišče poimenovano Švicarija (Schweizerhaus).

sre, 21.03.2012, 18:00

Se tudi sami spominjate kakšne zgodbe, peripetije? So vam stari starši kdaj o njej pripovedovali? Lahko nam jih posredujete na tuditi@delo.si.

Stavbo je pozneje pozidal maršal Radetzky, kot lastnik Tivolskega gradu pa je uredil tudi okoliške nasade. Ime Švicarija se je med Ljubljančani že tako uveljavilo, da so z njim poimenovali tudi popolnoma nov objekt zgrajen na kraju podrte Švicarije, tj. novi hotel Tivoli.

Kdo vse je zaznamoval Švicarijo?

Ob upoštevanju prvin gorenjskega ljudskega stavbarstva - kot nekakšno nasprotje švicarskemu alpskemu stilu starega objekta – so ga leta 1909 zgradili po načrtih mestnega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Ta se je z njim uvrstil med iskalce t. i. narodnega sloga, stila, ki se je v tistem času pojavljal tudi v slovenskem slikarstvu in kiparstvu.

Hotel Tivoli je kmalu postal zbirališče takratnih boemov in predvsem umetnikov, denimo Ivana Cankarja, Vladimirja Levstika, Cvetka Golarja in drugih. Tam so se zbirali tudi delavci na praznovanjih 1. maja. Leta 1909 so sprehajalcem številne vrtne mize pred hotelom omogočale prijeten oddih in okusno okrepčilo. Sicer pa že France Prešeren v svojih delih omenja spomenik Švicarijo v Tivoliju, ki je bila paviljonskega tipa. Opisoval je srečanja ljubljanske gospode in nekaj kulturnikov.

Do konca prve svetovne vojne je bila današnja Švicarija hotel Tivoli. Po izbruhu oktobrske revolucije so jo naselili ruski emigranti, ki so zbežali iz svoje domovine. Ti so sprva stanovali na Masarykovi cesti - v barakah med Resljevo in Metelkovo. Med prvimi, ki so prišli v Švicarijo, je bil ruski častnik Konstantin Borisov, ki je bil vojak in tudi izkušen ikonograf.

Ko je bila Švicarija na vrhuncu, je v njej delovala plesno–baletna šola. Po preselitvi baletne šole je postal njen najemnik prvi kipar Ivan Zajc, ki je znan tudi kot avtor Prešernovega spomenik v Ljubljani.

V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja so v njej prebivali še mnogi drugi umetniki, predvsem kiparji: Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stojan Batič Kogovšek, Ivan Škrekelj, Drago Tršar, Anton Segulin, Bombreč, Dušan Tršar, Boris Prokofjev, Dragica Čadež Lapajne, Janez Lenassi, Julijan Renko, Lujo Vodopivec, Maja Mihelič, Ivan Fidler, Jakov Brdar, Jaka Mihelič, Karel Plemenitaš, Irena Špendel, Sergej Kapus, France Gruden, Mici Fleger, Staša Simčič in Mik Simčič.

Z Alekom v preteklost

Še nedavno je v njej živel samostojni kulturni delavec in samouk Aleksander Prokofjev – Alek. V tej hiši se je tudi rodil. Alek vam bo v naslednjih tednih pripovedoval o Šviceriji.

Povezane novice

Zgodbe iz Švicarije (1.del)
14. marec ob 18:00
Ste vedeli, da so v njej živeli tudi Ivan Cankar, Drago Tršar, Ivan Zajc, Jakov Brdar, Sergej Kapus? Kmalu ne bo nikogar več.
Prijavi sovražni govor