Uničevanje območij Nature 2000: predpise pogosto krši država sama

Slovenj Gradec – V obeh primerih večjih nedovoljenih posegov na območjih Nature 2000, zaradi katerih je Zavod RS za varstvo narave (ZVN) proti kršiteljem vložil kazenski ovadbi, je bila s financiranjem nedovoljenih posegov ali kot upravljavec vpletena država, ki s tem krši lastne predpise.

Pri posegih na območjih Nature 2000, ki obsegajo 36 odstotkov površine Slovenije, država, lokalne skupnosti in zasebniki pogosto iščejo obvoze, kako se izogniti upoštevanju načel Nature. Zaradi pomanjkljivega nadzora, manjkajočih sistemskih rešitev in kadrovsko podhranjene inšpekcijske službe številne kršitve sploh ne dobijo epiloga, zlasti kadar gre za uničenje habitatov na kmetijskih zemljiščih, ki so zunaj vsakega sistemskega nadzora.

Po kazenskem zakoniku je najvišja zagrožena kazen za obremenjevanje in uničenje okolja dve leti zapora, če gre za nepopravljivo poškodbo ali uničenje okolja ali zavarovanega naravnega bogastva, pa do osem let.

Kazenski ovadbi so podali zaradi nedovoljenih posegov v naravo pri gradnji tekaškega centra na Rogli in zaradi poseka 4,5 hektara gozda ob Trbonjskem jezeru. Prvi primer so rešili, saj je investitor zagotovil obnovitev uničenih habitatov, v drugem, kjer so ovadili Dravske elektrarne Maribor, pa kriminalisti še zbirajo dokaze. V obe kršitvi je vpletena država. Sporni poseg na Rogli je prek ministrstva za šolstvo in šport financirala iz evropskih sredstev kljub nelegalni izvedbi, prijavi na okoljski inšpektorat in kazenskim ovadbam. »Zelo narobe je, če so evropska sredstva porabljena za uničevanje delov Nature 2000,« je dejal Martin Vernik iz ZVN, območne enote Maribor. »Potrebujemo precedenčni primer, s katerim bomo pokazali, da pravna država deluje.«

Morda bo to prav primer Dravskih elektrarn, ki so v stoodstotni državni lasti in kot koncesionarji upravljajo Dravo in njena obrežja. Obsežno sanacijo dveh vodotokov, ki se izlivata v Trbonjsko jezero, so opravili brez naravovarstvenega soglasja. »Posekali so 4,5 hektara gozdnih površin ob jezeru na območju Nature 2000 in nato poseg poskušali legalizirati,« je pojasnil Vernik. Naložili so jim sanacijo območja in določili naravovarstvene pogoje, a jih pri nadaljevanju del niso upoštevali, zato so jih ovadili zaradi namernega uničenja okolja.

»Država nima vzpostavljenega celostnega pregleda nad dogajanjem. Če bo šlo tako naprej, bodo ostali le še redki fragmenti ohranjenih brežin, kjer lahko kvalifikacijske vrste najdejo svoje življenjsko okolje.«

Od uvedbe Nature leta 2004 je bilo uničenih ali spremenjenih 10.000 kvadratnih metrov brežin Drave brez upoštevanja manjših nelegalnih posegov ter gradenj počitniških in ribiških objektov. Teh (nelegalnih) je od Dravograda do Radelj ob Dravi več kot dvesto, večinoma na zemljiščih v državni lasti in v upravljanju Dravskih elektrarn Maribor, ki pa po Vernikovih besedah za ta zemljišča ne skrbijo kot dober gospodar.

»To je, kot da bi si nekdo izmislil sredi mestnega trga postaviti svojo kolibo. Gre za uzurpacijo javnega prostora, javnega dobra, v priobalnem pasu pa gradnja teh objektov ni dovoljena. Objekte bi moral upravljavec že do konca lanskega leta odstraniti, a se tega še ni lotil.« Zaradi nelegalnih posegov ob Dravi so že večkrat prijavili tudi občini Podvelka in Dravograd.

Država še vedno nima vzpostavljenega ustreznega naravovarstvenega nadzora; delno ga lahko izvajajo gozdarji, sicer pa le policisti in okoljski inšpektorji. Teh je za vso Slovenijo samo dvanajst, ker pa imajo tudi druge naloge, po besedah direktorja ZVN Darija Krajčiča nadzor na področju varstva narave s polnim časom opravlja le 3,5 inšpektorja. To je, po njegovih besedah, tudi eden od vzrokov, da je inšpekcija manj učinkovita, kot bi bila lahko.

Brez nadzora nad 
kmetijskimi zemljišči

Največja sistemska ovira pa je pomanjkanje nadzora nad kmetijskimi zemljišči v Naturi. Medtem ko je za gradbene posege treba pridobiti ustrezna naravovarstvena soglasja, za kmetijska zemljišča velja prosto gospodarjenje. »Skrb vzbujajoče je spreminjanje kultur iz ekstenzivnega travnika v intenzivne njive s koruzo. Kmet lahko preorje, kar hoče, tudi če so bile na tem travniku vsebine Nature, mi pa nimamo nobenega vzvoda, da bi to zaustavili. Tega je precej na Ljubljanskem barju in na Goričkem,« je opozoril Krajčič.

Monitoring na Barju kaže na določenih območjih velike spremembe, vrste, ki jih ščiti Natura, pa se redčijo, na Barju je populacija ptiča kosca manjša za kar od 40 do 50 odstotkov. Rešitev je po Krajčičevem mnenju v novi finančni perspektivi in novi kmetijski politiki, ki bo s pravili kmetovanja poskrbela, da bo kmet moral ravnati tako, kot zahteva Natura, za to pa bo dobil tudi ustrezna nadomestila za izgubo dohodka, kjer ne more intenzivno obdelovati zemljišč.

Martin Vernik je dejal, da država tukaj tudi zato, da bi se izognila odškodninskim tožbam, raje zamiži. »Ministrstvo za okolje ni vzpostavilo primernega obveščanja, saj kmetje sploh niso seznanjeni s tem, da so njihova zemljišča v Naturi 2000. Na to smo MOP večkrat opozorili, a se ni zgodilo nič.«

Največ primerov uničenja naravne vrednote se zgodi prav zato. »Zgodilo se je že, da je sklad kmetijskih zemljišč dal v najem državno zemljišče s statusom naravne vrednote, nato pa je najemnik travnik, kjer je bila edina lokacija dveh vrst metuljev, preoral in ga uničil.« Podoben primer kolizije med kmetijstvom in varstvom narave se dogaja na Kočevskem. »Imeli bi ohranjeno naravo, hkrati pa tiščimo tja kmete z drobnico,« je dejal Vernik. »Država sama si ni na jasnem, kaj bi rada kje imela.«