Tiskane izdaje
»Tafotografija je nastala v Namibiji, v puščavi Namib na eni izmed sipin. Bila je zlata ura nekaj pred sedmo in dalo se je pričarati odlično igro svetlobe in sence s puščavskim peskom. Postavil sem se pod sipino, sonce pa je bilo že zelo nizko na drugi strani. Ko je oseba dvignila pesek visoko v zrak, se je v njem ujela njena senca. Slikano v RAW in nato obdelano in obrezano v lightroomu 4. Odstranil sem še nekaj šuma in popravil krivine,« je zapisal avtor izbrane fotografije, Blaž Accetto.
Oprema: Nikon D5100 in objektiv Nikkor 55-300mm
Nastavitve: f 7.1, 1/3200 s, ISO 320, izravnava –1,3 stopnje
Ocenjuje Izidor Gašperlin
Tehnika
Pri ocenjevanju tehničnih lastnosti upoštevamo tudi zahtevnost razmer, v katerih je posnetek nastal. Pri komentirani fotografiji gre za posnetek, narejen v protisvetlobi, kar je vedno izziv tako za fotoaparat kot avtorja. Tokrat sta oba zelo dobro opravila svojo nalogo. Silhuete so prijetno ujete, z ravno dovolj detajli, da ostane vsaj nekaj občutka plastičnosti. Pesek v zraku je lepo osvetljen, brez prežganih delov, in tako tvori močan kontrast s temnimi silhuetami. Tudi nebo je ravno prav svetlo in brez šuma, kar ustvarja prijetno kuliso dogajanju v ospredju. Ostrina je zadovoljiva, pri takem posnetku niti ni tako zelo pomembna. Malenkost moti aberacija na desni strani telesa. Ostaja pa vtis, da je v obdelavi še kar nekaj rezerve. Na splošno fotografija deluje premalo kontrastna. Nebo in pesek bi zaživela z nekaj več levelsi in kontrasti. Hkrati pa tudi senca v pesku.
Kompozicija
Našo pozornost takoj pritegne neobičajen format, za katerega se je odločil avtor. Sicer ni pravila, da bi se bilo treba držati »pričakovanih« formatov (npr. 2:3 ali 3:4). Vendar za izrazitejše odstopanje pričakujemo neki razlog. Pri tej fotografiji ga po mojem mnenju ne najdemo. Zgornjo tretjino zavzema prazno nekontrastno nebo, za katero bi res težko rekli, da kar koli doda k sporočilnosti ali estetiki fotografije. Burno dogajanje v spodnjem delu, ki je tudi kompozicijsko lepo uravnoteženo, ne potrebuje toliko negativnega prostora zgoraj. Sploh ker fotografija na desni deluje utesnjeno zaradi odrezanega peska. Če gledamo zgolj spodnji tretjini, je kompozicija zelo dobra, razen omenjenega odrezanega peska na desni. Odločitev za pokončni format je logična ter dobro podpira in poudarja dogajanje.
Žanr/vsebina
V preobilju fotografij vedno iščemo drugačnost, kreativnost in izvirnost. Namibija v fotografskem svetu že dolgo ni kakšno presenečenje, ampak lahko že govorimo o »namibskih klišejih«. V tem pogledu se je avtorju posrečil zelo zanimiv in izviren posnetek. Senca v pesku pa je presežek, tisto nekaj več, kar vedno iščemo v fotografiji. Podobno velja za osvetljene pramene peska pred silhueto in svetlobni sij tik ob njej. Zelo prijetni so toni na osvetljenem pesku s prehodi od temnih do svetlih. Avtorju lahko samo čestitamo za lepo uspel in domiseln posnetek.
Nasveti za izboljšave
Pri fotografiranju: Ker nimamo originalnega posnetka, lahko samo ugibamo, ali je bilo preozko kadriranje na desni izvedeno na terenu ali pozneje v poobdelavi. V obeh primerih bi bilo treba na desni pustiti več prostora. Kadrirati precej nižje in/ali ožje, da bi se izognili pretirani praznini v zgornjem delu. Izravnava –0,7 stopnje bi verjetno dala še boljši rezultat. Morebitni manjši preosvetljeni deli tik ob glavi verjetno ne bi bili moteči.
Pri obdelavi: Takoj na prvi stopnji obdelave odstraniti aberacijo, da se ne potencira v nadaljevanju. Odločen rez zgoraj tik nad peskom. Manj reza na desni. Več kontrastov za še večjo dinamiko in plastičnost fotografije, predvsem nebo bi drugače zaživelo. Po dodajanju kontrastov bi bilo verjetno treba odvzeti nekaj barvne nasičenosti na pesku, da se ohrani naraven videz.
