Tiskane izdaje
»Opazil sem rubriko Fotografija tedna, v kateri bi želel sodelovati s svojo fotografijo Obiskovalec. Fotografija je nastala v gradu. Tam sem čakal na pravo svetlobo, ki je ustvarila podolgovato senco. Obiskovalec oziroma smrt, ki trka na vrata, opozarja, da nič ni neskončno, še krog ne,« je zapisal avtor tokratne fotografije tedna Jan Horvat.
Oprema: Nikon D7100; Sigma 10-20 mm
Nastavitve: f 5,6, 8 s, ISO 100 , F 10 mm
Ocenjuje
Tehnika
Iztočnica h komentarju današnje fotografije naj bodo kar besede njenega avtorja, ki ste jih, dragi bralci, prebrali v uvodu. Na presunljivem, globokem zadnjem stavku bomo gradili naprej in sproti brali zgodbo poslane fotografije.
Dovolite, da se tehnične plati fotografije dotaknemo le bežno, saj je ob moči njene zgodbe drugotnega pomena. Seveda je črno-bela izpeljava pravilna izbira, ki je zgodbo še oplemenitila in poudarila. Pravilno izbran širokokotni (10 mm) objektiv je prispeval iluzijo obsežnega prostora, h kompoziciji pa pridal zaželeno večplastnost.
Kompozicija
Avtor je izbral grajski prostor, ki se s svojo nezamenljivo patino vedno hvaležno odzove in je kulisa, ki s svojo samozadostnostjo obvladuje naš pogled. Takšni prostori so odličen kraj za lom svetlobe, za njeno sobivanje s senco. Prav na tem sobivanju in hkrati na njuni razmejitvi je avtor zgradil temelj zgodbe. Trije glavni akterji – senca, guma, odškrnjena vrata s slutnjo človeka – nevsiljivo izstopajo z vso močjo neme govorice simbolnega. Senca prisotne osebe v prostoru je velika, a hkrati predstavlja krhko šibkost in podrejenost manjši senci za rahlo odprtimi vrati. Preveva nas občutek, da so ta vrata meja med prostorom in časom, vrata njunega prehajanja. Poudarjena diagonalna postavitev sence in svetlobnega pasu likovno in vsebinsko dinamiko plemeniti in povečuje. Če svetloba na zidu izpričuje mogočno silnost bivanja, pa razbrazdan, okrušen omet govori o teži življenja.
Žanr/vsebina
Današnja fotografija je odraz avtorjeve premišljene želje, da z močjo svetlobe in teme in njunega plemenitega mešanja, sence, ustvari zgodbo. Dolga senca po prostoru simbolizira minljivost vsega, kar nas obdaja, pa tudi nas samih. Kolo oziroma guma, ki leži na tleh, je sicer res nekakšen sklenjen krog, vendar kakor je napisal avtor, ni nič neskončno, še krog ne. To potrjuje še sama figura v ozadju, ki s svojo koso (zares dobro ujeta igra svetlobe!) spominja na smrt.
Današnja fotografija je tako fotografija z močnim konceptom, povezanim z izjemnim intimnim občutjem, polnim simbolnih znakov in črk, ki govorijo z močjo tisočih besed.
