Tiskane izdaje
Jure Aprih, publicist
Izmenjujočih se katastrofičnih in evforičnih napovedi naših kmetijcev smo se po malem že utrudili. Bitka za žito je bila desetletja prva vest na televiziji in v Filmskih novostih, ko so nas poučevali še v kinodvoranah.
Trije letniki stoletja, dve stoletni povodnji in vsaj tri suše, ki nam bodo pobrale vse, je v desetih letih preveč. Vinogradniki, pravijo, imajo vedno tri letnike na zalogi: enega na trti, enega v kleti in enega na trgu. Zaupamo lahko, da se bodo znašli in da žejni ne bomo. Viharji, ki naj bi grozili na svetovnem trgu, slovenskih vinskih grap ne bodo prepihali. Skoraj polovica vinogradov, ki jih vidijo sateliti, v uradni statistiki menda nima nobenega pridelka. Koliko resnične vinske letine požegnajo dacarji, pa sam bog ve. Skritih in manj skritih rezerv nam zanesljivo še ne bo zmanjkalo.
Igor E. Bergant, novinar
Piti vino je kar fino. Ker pa pijem manj kot malo, ga bo – mojih sort in količine – bržkone dovolj ostalo ...
Karel Gržan, duhovnik
Kaj res? Vinska kriza da bo? Ali to napoveduje tudi streznitev? Skrajni čas tako zame kot za marsikaj v dogajanju, ki ga opazujem! Za primer dogodek tega tedna v Triglavskem narodnem parku. Med vsemi na črno postavljenimi počitniškimi hiškami se inšpektorica najprej spravi nad nekoga, ki mu je borna hišica edini dom, in ga brezsrčno naredi za brezdomca. Opazoval sem sirotko, ki si upa biti močna nad nemočnimi ob tropu policistov, ki so nastopili kot pajaci zoper tiste, ki bi jih v njihovi krhkosti morali ubraniti. Sprevrženo in sramotno ravnanje! Saj vem, ravnali so zakonito, a z meglo v glavi! Kako pomembno je, če so v odločujočih službah trezni ljudje. Kmetovalcem želim dovolj vina, nam vsem pa treznejše oblastnike v politiki, cerkvi, sodstvu, šolstvu, zdravstvu …
Dragan Petrovec, kriminolog
Držim se priporočila o dveh kozarčkih na dan. Ne grem čez to merico, podnjo pa tudi nerad. Pa na Primorskem je bila kar dobra letina. Obiskal sem vinarje in so me potolažili, da me bodo s skupnimi močmi že odžejali. Tako bodo prijatelji tudi letos poskrbeli zame in tistih sedemsto kozarčkov refoška in terana za vse leto imam zagotovljenih.
Dušan Jovanović, režiser
Nisem strokovnjak za vino, ga pa ljubim. Uživam v vinogradih. Obožujem vinske kleti in degustacije. Vem, da je dražje vino načeloma boljše. In vem, da je znamenit vinar večinoma porok za kakovostno kapljico. Pijem malo, ampak dobro. Niti najmanj ne verjamem, da bodo slabe letine ogrozile pridelavo vina. Vino ne more biti nikoli tako slabo, kot je lahko vreme. Dobrega vina bo kljub nekoliko slabši letini pri nas doma vselej na voljo v soseščini in širše.
Luka Novak, publicist in pisatelj
O težavah vinarjev je pisal že Balzac in marsikaterega junaka so stroški trte spravili na kant, medtem ko je srkal njen produkt. Nič novega torej, da se vinarji pritožujejo, čeprav ne gre pozabiti, da so njihove kleti iz leta v leto bolj likvidne, in to v obeh pomenih. In cena bo rasla še bolj, če bodo začeli martinovati še Azijci. Kjer si pred desetletjem našel le pivo in čaj, danes odpirajo vinoteke in peneče se vino pospešeno izpodriva sake. Če bodo spretni Ptujci, na pekinških mizah ne bodo več tujci. Tako bo izvoza več, tarnanja pa nič manj, saj bo zmanjkalo za brizganec. To, da sivi in modri pinot k spomladanskim zvitkom sploh ne prijata, je pa že problem globalizacije.
Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših
Skrbelo me bo za proizvajalce naših odličnih sort vina. Po drugi strani pa je, kot vem, vina v Sloveniji preveč; morda bo to pridelovalce grozdja usmerilo v pridelavo manjših količin bolj kakovostnega vina, saj je vinska trta kar trdoživa in vsi kraji nimajo enakega vremena.
