Bosanske piramide starejše od egiptovskih?

»Narava preprosto ne ustvari tako popolnih hribov, to lahko stori samo roka, ki jo vodi inteligenca.«

pet, 26.07.2013, 15:00

Dr. Semir Osmanagić, direktor fondacije Arheološkega parka Bosanska piramida Sonca, Centra za antropologijo in arheologijo Ameriškega vseučilišča v Bosni in Hercegovini in član ruske Akademije naravoslovnih znanosti, je pred leti na Univerzi v Sarajevu doktoriral s tezo, da je bila majevska civilizacija starejša od olmeške in da ji je nekako uspelo vzpostaviti stik s kitajsko civilizacijo.

Kot strokovnjak za piramide in predzgodovinska ljudstva je leta 2005 na vabilo Senada Hodovića, direktorja tamkajšnjega muzeja, prišel v mesto Visoko v bližini Sarajeva v Bosni.

In opazil, da hrib, ki se dviguje nad današnjo naselbino, zelo spominja na piramido.

»V Visoko sem prvič prišel aprila 2005, ko sem obiskal tamkajšnji lokalni muzej. Mojo pozornost je pritegnil hrib nad mestom, ki so mu prebivalci rekli Visočica. Pravilna geometrija, trikotne stranice, identičen nagib stranic ... to ni moglo nastati po naključju. Kompas je kazal, da so stranice orientirane proti štirim stranem neba. Zaradi te orientacije in geometrije sem sklepal, da gre za umetno konstrukcijo pod nanosom zemlje in vegetacije, ki jo prekriva. Narava preprosto ne ustvari tako popolnih hribov, to lahko stori samo roka, ki jo vodi inteligenca. Po večdesetletnih izkušnjah s piramidami na Kitajskem, v Gvatemali, Mehiki in Salvadorju sem vedel, da je večina piramid na našem planetu prekrita s tisočletnimi nanosi zemlje. V naslednjih nekaj mesecih sem opravil prve geološke sondažne raziskave in pokazal se je niz anomalij. Napisal sem knjigo o odkritju prvih evropskih piramid in
oktobra 2008 svetu objavil vest, da sem v Bosni in Hercegovini odkril piramide. Izjemno zanimanje, ki ga je to vzbudilo, me je prepričalo, da projekt pripada celemu svetu. Zato sem - s skupino izvrstnih raziskovalcev in zaljubljencev v zgodovino - oblikoval neprofitno fundacijo, da bi s tem postavil okvir za vključitev še večjega števila
raziskovalcev,«med drugim pravi Semir Osmanagić.

Pogovor z raziskovalcem objavljamo v Nedelu.

Prijavi sovražni govor