Tiskane izdaje
München ne slovi samo po Oktoberfestu. Tudi High End je vsakoletna prireditev, ki je največji dogodek te vrste na svetu. Letos je privabil kar 452 razstavljavcev z vseh celin, kar je četrt več kot lani. Čeprav nosi v naslovu »zvok in slika«, je skoraj v celoti posvečen visoki kakovosti zapisa in predvajanja zvoka.
Že prvi dan, rezerviran za proizvajalce, trgovce in novinarje, se je na velikanskem razstavišču trlo obiskovalcev vseh ras. Pravo presenečenje je bila množica gramofonov. Predvajalnik, ki so ga ljubitelji glasbe v osemdesetih letih ob prihodu CD-ja metali stran ali pa vsaj odnesli v klet, doživlja pravo renesanso.
Menda je zdaj več proizvajalcev gramofonov kot v najboljših časih, čeprav obseg proizvodnje seveda ne bo nikdar dosegel tistega iz dobe klasičnega črnega LP-ja. Predstavili so množico novih, nove CD-predvajalnike pa bi lahko prešteli na prste ene roke.
Največji razstavni prostor je zasedel seveda avstrijsko-češki Pro-Ject, ki po vsem svetu uspešno prodaja gramofone nižjega in srednjega cenovnega razreda. Ponudba vseh znamk je izredno raznolika, saj segajo cene od 300 pa vse do 30.000 evrov – in več.
Na pravem valu uspeha jezdijo tudi proizvajalci slušalk. Tiste, ki so namenjene predvajanju kakovostno posnete glasbe (ne pa MP3), se da dobiti že za 200 evrov, za najdražje je treba odšteti tudi 3000 evrov.
Seveda pa je treba zanje najti tudi ustrezen izvor zvoka. To pa ne more biti kak mobilnik ali predvajalnik razreda »ajpod«. Za vse, ki želijo poslušati visokokakovostno glasbo zunaj doma, so poskrbeli proizvajalci prenosnih predvajalnikov. Niso ravno poceni, cena se spet konča pri 3000 evrih.
V ta segment bo v kratkem vstopil stari rocker Neil Young. Njegov (menda revolucionarni) predvajalnik Pono bo stal sprejemljivih 400 zelencev.
Da so slušalke lahko velik posel, je ugotovil celo Apple, ki je ravno v času sejma objavil, da bo kupil tovarno modnih slušalk Beats – za neverjetne tri milijarde dolarjev. Seveda pa ne gre samo za slušalke, ampak predvsem projekt prodaje spletne pretočne glasbe – Beats Electronics.
Največji magnet za obiskovalce sejma je bila množica poslušalnic. V njih so proizvajalci poskušali prepričati poslušalce, da je ravno tainta kombinacija predvajalnikov, ojačevalnikov in zvočnikov najboljša za njihovo ceno.
No, kot smo doživeli že na mnogih drugih podobnih prireditvah, je obiskovalca skoraj povsod pričakal hladen tuš. Prostori, akustično neprilagojeni za predvajanje glasbe, in izbor glasbe, ki poskuša skriti slabosti predvajalne elektronike, hitro preženejo vstopajoče.
Nasprotno pa je bilo nekaj poslušalnic, v katerih se je obiskovalcev trlo. Na žalost je šlo po pravilu vedno za ponudnike iz najvišjega cenovnega razreda. Ti so se tudi najbolj potrudili akustično ukrotiti prostor.
Seveda nisem mogel obiskati vseh. Za vedno mi bo ostal v ušesih komplet podjetja Silbatone Acoustics. Sestavljen je bil iz cevnih ojačevalnikov, dveh starih obnovljenih gramofonov in orjaških zvočnikov. Nekateri »horni« so stari že čez 60 let! Božanski glas Marie Callas je lebdel v zraku, pevko si tako rekoč »videl«. Že samo zavarovanje te mašinerije in prevoz v Nemčijo sta stala več kot 100.000 dolarjev.
