Izginilo osemdeset odstotkov avtohtonih slovenskih semen

Osemdeset odstotkov avtohtonih slovenskih semen, ki so našim prednikom zagotavljala varno in zdravo prehrano, je izginilo. V želji po ohranitvi tega, kar je ostalo, se je Ekološka iniciativa domislila akcije Štafeta semen in v le enem mesecu ji je uspelo zbrati 25 vrst različnih sort, ki so jih v petek dali v oskrbo mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.

»Včasih je imela vsaka družina semensko knjižnico, ki je šla iz roda v rod. Tega danes ni več,« poudarja koordinatorica projekta Katarina Hölzl. Iz skrbi po ohranitvi nacionalne identitete se je porodila zamisel o največji prostovoljni ozaveščevalni akciji: »V prvi vrsti nas je zanimala odzivnost Slovencev: ali smo se še sposobni aktivirati oziroma aktivno pristopiti k reševanju nekega izziva družbe.«

V prvih desetih dneh akcije se je aktiviralo več kot 50 organizacij, vključenih je bilo najmanj 150 prostovoljcev. Akciji se je priključilo tudi 33 šol in vrtcev, kar je izjemen dosežek, meni Hölzlova: »Šole in vrtci imajo namreč običajno vnaprej določene programe, a so prepoznali pomembnost akcije.«

»V vrtcu smo zgolj nadaljevali, kar že počnemo. Je pa bila to priložnost za sistematično zbiranje semen, saj doslej nismo posvečali pozornosti, kje je seme, ki smo ga posadili, zraslo,« pravi Ivana Leskovar, ravnateljica vrtca Slovenska Bistrica. Po njenih besedah je zlasti pomembno zgodnje prebujanje otrok v odnosu do narave: »Pomembno je, da vedo – kar bom posejal, bom lahko pojedel. Seme, ki je zraslo v slovenski zemlji, nosi zgodbo naše zemlje. Seme, ki je zraslo nekje v Afriki, prinaša v naše okolje popolnoma drugačno sporočilo.«

Po besedah Katarine Hölzl je bila pri štafeti semen ključna zlasti izmenjava semen v šolah in vrtcih ter na tako imenovanih pozitivnih točkah. »Na zadnjih so se zbrali posamezniki – ponekod so prišli ljudje iz vasi po dolgem času prvič skupaj – in so začeli aktivno sodelovati. To je tisto, kar smo želeli doseči.«

Kljub temu pa o preporodu polaganja avtohtonih slovenskih semen v slovensko zemljo še ni mogoče govoriti. A začetek je dober. Zbrane vzorce semen bo hranila mariborska fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ki jih bi posadila in jih tako ohranjala, poudarja Hölzlova.

Meta Vrhunc iz Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec meni, da je treba tisto malo, kar je ostalo avtohtonih semen (največ je fižola in solate, najmanj pa žit, ki jih najbolj potrebujemo), ki so prilagojena naši pokrajini, nujno poiskati, jih razmnoževati in ohranjati. In to na način, da se ne bi z njimi zgodilo isto, kar se je z mnogimi – da so izginila iz naše pokrajine. Treba je spremeniti način dela, ta mora biti po meri rastline: »Da bi človek ostal zdrav, mora imeti zdravo hrano in najti smisel življenja. Tako pri rastlini kot živem bitju je položaj podoben. Tudi rastlina potrebuje zdravo hrano, potrebuje odnos. Tega si danes sploh ne moremo več zamisliti. Z rastlinami delamo, kakor da so stvari. A temu ni tako. Rastlina je živo bitje in se odziva tudi na odnos.«

V pobudi Oskrbimo Slovenijo zato Meta Vrhunc vidi dragocenost, saj je ta problematika eminentna, a je stroka sploh ne omenja. Ljudi je treba spodbujati, naj skrb za semena razumejo kot kolektivno odgovornost; dosežke naših prednikov moramo varovati in jih posredovati naprej.

Robert Galun