Tiskane izdaje
Če kdo misli, da bo v času, ko je odkrivanje korupcije postalo nacionalni šport, nujno postaviti dodaten zapor ali dva, ga bodo izkušnje iz Češke presenetile. Tam se je v zadnjih dneh v zaporih »sprostilo« kar 7000 zaporniških postelj, približno četrtina vseh.
Včeraj se je na Češkem končalo glasovanje v prvem krogu volitev predsednika države, sploh prvih neposrednih volitev na ta položaj, saj so pred tem vrhovnega šefa države izbirali češki poslanci in senatorji. V drugi krog uvrstila nekdanji predsednika vlade Miloš Zeman in zunanji minister Karel Schwarzenberg.
Volitve pa so minile v senci odločitve odhajajočega predsednika Vaclava Klausa, da spomin na 20. obletnico razpada Češkoslovaške in nastanka dveh novih držav (in svoj odhod s položaja?) počasti z množično pomilostitvijo zapornikov. Amnestija je namreč zastavljena tako na široko, da jih bodo na prostost izpustili kar četrtino, največ v zgodovini države.
Namesto da bi pomilostitev kot izraz velikodušnosti in sočutja na češko družbo delovala blagodejno, je bil učinek prav nasproten. Ljudje so začeli podpisovati peticijo proti predsednikovi odločitvi, opozicija je zahtevala glasovanje o nezaupnici vladi, ker je ta kot sopodpisnica odloka zanj sokriva, v zrak so skočili policisti in tožilci.
Beli ovratniki rešeni
Ogorčenje je povzročilo predvsem razkritje, da bo amnestija vplivala na nekaj najodmevnejših primerov pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Pomilostitev namreč vsebuje določilo, da se ustavijo vsi sodni procesi, ki trajajo več kot osem let, takšni pa so seveda prav najzahtevnejši, kot je odkrivanje kriminala belih ovratnikov. Skupaj bo zaradi amnestije prizadetih kar 150 kriminalističnih primerov, je povedal generalni državni tožilec Pavel Zeman. Da bo mera polna, so številni izpuščeni zaporniki zgolj nekaj dni po izpustitvi stopili na stara pota, policija je obravnavala že več deset primerov kriminalnih dejanj in prekrškov, ki so jih naredili sveže izpuščeni, med njimi tudi en umor.
Predsednik češke vlade Petr Nečas se brani pred obtožbami, češ, pomilostitev je stvar predsednika države, in se sklicuje na zgodovino, v kateri predsednik vlade še nikoli ni zavrnil podpisa pod odlok o pomilostitvi. Nasprotuje mu kar predsednik ustavnega sodišča Pavel Rychetsky, ki pravi, da bi se morala vlada posvetovati s predsednikom o posledicah odločitve o pomilostitvah. In dodaja, da je bila poteza »amaterska«, saj je dokument doslej vedno pripravilo ministrstvo za pravosodje, in ne kabinet predsednika.
Pavel Rychetsky je šel še dlje; po njegovem sta predsednika vlade in države žrtvi svojih svetovalcev, ki jima niso dali pravih informacij. Predsedniku vlade Nečasu so tako podtaknili, da podpisa ne sme zavrniti, čeprav bi ga lahko, meni vrhovni varuh zakonitosti na Češkem. Sta bila predsednika žrtev stricev iz ozadja?
Vseeno ni preprosto
Odhajajoči 72-letni predsednik Vaclav Klaus vse obtožbe o skritih motivih za amnestijo ostro zavrača. Kot je povedal v čustvenem govoru na javni televiziji, so kritike napad na njega osebno in na ideje, za katere se zavzema. »Amnestija je tako jasna, preprosta in razumljiva vsakemu, ki jo hoče razumeti, da jo je povsem nesmiselno pojasnjevati,« je dejal.
Več kot 80.000 podpisov pod peticijo, poskus senata, da razveljavi določila o ustavitvi dolgotrajnih postopkov, in napoved razprave ustavnega sodišča o primeru kažejo, da stvar vendarle ni tako preprosta. Na koncu se lahko ljudje le vprašajo, kako dolgo bo trajalo, preden bodo izpraznjene zaporniške celice ponovno naseljene, in ali se bo kakšna postelja vendarle našla tudi za kakšen »beli ovratnik«.
