Tiskane izdaje
Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših
Ideja je dobra, zahteva pa dobro organizacijo, saj je, če prav razmišljam, večina zapornikov z družbenega dna in od njih ne bo mogoče izterjati plačila. Zato bi jih bilo treba zaposliti, da odplačajo del stroškov, ki nastajajo ob njihovem bivanju v zaporu. Vsekakor pa bi morali bivanje v zaporu plačati gospe in gospodje, ki so si nabrali premoženje s siromašenjem sodržavljanov.
Jure Apih, publicist
Vprašanje se zdi prezahtevno, da bi ga lahko odpravili na načelni ravni. Na primer, če imamo po ustavi zagotovljeno brezplačno šolanje, zakaj ne bi imeli tudi brezplačnega zapora? In ker, predvidevam, se nihče ne odloči za bivanje v kaznilnici po svoji volji, tudi plačevati zanj potemtakem ni dolžan. Ne vem tudi, ali je država zatrdno premislila, zakaj sploh zapira svoje državljane. Zaradi maščevanja, zastraševanja ali prevzgoje? Podobno kot odklonilni zapor za obupance, ki ne zmorejo plačati svojih dolgov, me takšno razmišljanje spominja na Dickensove čase. Le kaj bomo s tistimi, ki še za zapor nimajo? Delovnih taborišč in prisilnega dela kazenski zakonik še ne predvideva. Je pa glede na elito, ki se počasi seli za rešetke, razmislek o namestitvah z eno, dvema, tremi, celo petimi zvezdicami morda pravzaprav premišljen.
Igor E. Bergant, novinar
Do nekaterih zamisli in račun(ovod)-skih projekcij ministra Pličaniča sem globoko skeptičen. Morda bi bilo zaračunavanje vikend nadstandarda »VIP-zapornikom« pod določenimi pogoji še sprejemljivo ... A kaj bo še sledilo? Samopreskrbni otoki kaznjencev kot profitni centri javno-zasebnih partnerstev? Bodo naročnice »storitev« zaporniškega dela velike korporacije? Kot v časih vzhodnonemškega režima pred 30 leti, ko so (tudi politični) zaporniki pod prisilo sestavljali stole za Ikeo, izdelovali dele za Volkswagen ali štrumpantle za Aldi (ki ima v lasti naš Hofer)? Zapor naj bo mesto za pravično kazen, iskreno pokoro in smiselno resocializacijo, ne pa perfidno gojišče novega kriminala.
Dragan Petrovec, kriminolog
O tem sem pa že precej povedal, ker gre za moje področje. Temeljno načelo, zapisano v zakonu, je, da stroški izvrševanja kazni ne smejo bremeniti obsojenega. To doslej velja v večini zaporov po svetu. V nasprotnem primeru bi šlo za dodatno kaznovanje, ki bi različno premožne različno prizadelo. S tem že ne bi dosegli pravičnosti. Če bi določili plačevanje za nekakšen nadstandard v zaporu, bi spet ustvarili slabo vzdušje med obsojenimi, kjer bi si premožni lahko ustvarili miniaturne hotelske razmere, pri drugih pa bi zavist sprožila škodljive odzive. Da povzamem – za vse obsojene brez plačevanja primeren standard, ki ne žali dostojanstva. Sicer pa čimprejšnje vključevanje v svet, kamor se bo večina kmalu vrnila.
Dušan Jovanović, režiser
Zakaj samo del? Vse naj plačajo: hrano, stanovanje, obleko, pranje in kopanje, frizerja in zdravniško oskrbo, stroške za ogrevanje, komunalne prispevke in amortizacijo, prispevek za davek na nepremičnino, ki jim daje streho nad glavo. In seveda: varovanje. Varovanje je nadstandardna hotelska storitev. Kajti zapor ni nič drugega kot hotel + varovanje. Eno in drugo seveda stane. Saj zaporniki niso hospitalizirani v sanatoriju za odvajanje od kriminala, ki ga pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Kdo jih je silil, da kradejo in posiljujejo? Nihče! Ergo, nihče ni dolžan, da zdaj zanje plačuje.
Luka Novak, publicist in pisatelj
Medtem ko se je na Madžarskem in v Franciji usidrala skrajna desnica, se Slovenci ukvarjamo s tem, koga vse bomo pozaprli in koliko bo za to plačal. To je vendar stvar neodvisnega sodstva! Bomo kriminalce, ki ne bodo plačali malice, preprosto izpustili? Dokler ne bomo videli širše družbene slike in na ključna mesta v gospodarstvu postavili sposobnih ljudi, ne pa političnih klatežev, ki si lahko privoščijo zapor, dotlej bomo še naprej razmišljali le o kaznih in bančnih luknjah. Ko pa bomo enkrat sprevideli, da so vrline poštenost, pokončnost in izobraženost, ne oportunizem, izmuzljivost in primitivizem, bodo zapori precej manj zasedeni – in še noben problem jih ne bo plačevati iz javnih sredstev.
Karel Gržan, duhovnik
Zapor je še vedno temna stran civilizirane družbe. Zbrati na enem kraju samo obremenjene ljudi in v takšnem okolju v njih pričakovati pozitiven premik je iluzija. Prestajanje kazni ne sme zapornika dodatno (za)pečatiti v negativnem niti ga pustiti takega, kot je bil. Bivanje v zaporu (ali res samo v zaporu?) naj (od)rešuje iz zank zla – naj osvobaja k odgovornosti, plemenitosti. Plačevanje dela stroškov bivanja (npr. z delom v času prestajanja kazni) bi moralo biti del preobrazbe in ozaveščanja zapornika, da postane v dobrem bolj svoboden človek.
