Kateri del vladnih varčevalnih ukrepov se vam zdi najmanj sprejemljiv?

Jure Apih, publicist

Dodatni davek na rezano cvetje, seveda. Odkar nam na Slovenskem več rožice ne cveto, se ve, da skoraj vse cvetje, ki je naprodaj na tržnicah in v cvetličarnah, uvažamo iz Nizozemske. Tik pred vrhuncem sezone, ko Slovenci množično kupujemo cvetje in ga nosimo venet na žale, bo prodaja dražjega cvetja zanesljivo padla, kar bo prizadelo pridelovalce in izvoznike na Nizozemskem. Če vemo, da je v tamkajšnjem gradu Bilderberg doma svetovna trilateralna vlada v senci, ki vleče vse niti svetovne politike, vojn in gospodarstva, si lahko mislimo, kaj nas čaka, če se užaljeni Nizozemci pritožijo čez nas. Trojka in izguba suverenosti, s čimer nam grozi naš prvi minister, je le senca grozot, ki prihajajo, če ne bomo ubogali Janeza Janše, preden nam zagori parlament.

Zlata Tavčar, ekonomistka

Najmanj sprejemljivi so ukrepi, ki nimajo velikega finančnega učinka, povzročijo pa veliko krivic in nesorazmernosti, na primer takojšnja odprava subvencije za drugega otroka v vrtcu, odprava subvencij pri prehrani v šoli, povečanje stopnje DDV z 8,5 na 20 % pri posameznih storitvah in medijih. Najbolj me moti, da ni narejen izračun, koliko bomo s posameznim ukrepom prihranili in na kaj vse bo vplival. Siva ekonomija predstavlja četrtino BDP, kar je 10 milijard evrov. To pomeni, da nista pobrani dve milijardi evrov DDV. Tu je denar. In z ukrepom, pri katerem bi bili vsi državljani v enakem položaju, se pravi, da bi morali vzeti račun in plačati DDV, bi država sporočila dvoje: da zna pobirati davke in da je do vseh pravična, da je vzpostavila red in nadzor, saj bi bili vsi tisti, ki bi delali na črno, kaznovani.

Dušan Jovanović, režiser

Spominjam se prvih let po drugi svetovni vojni. Tistemu takrat se ni reklo varčevanje, ampak pomanjkanje. Živeli smo v revščini. Ni bilo tega in onega, bili smo napol lačni, ničesar si nismo mogli privoščiti. Srečni smo bili, ko smo dobili paket UNRA z mlekom v prahu in jajci v prahu. Takrat sem sanjal, da bi nekega dne imel nogometno žogo. Vem, kako je, če nimaš. Najmanj sprejemljivi se mi zdijo varčevalni ukrepi, ki naše ljudi prestavljajo v čase, za katere sem verjel, da so za vselej minili.

Špela Šipek, urednica

Po vsebini se ne opredeljujem do tega, kateri je najmanj sprejemljiv, saj za vsak ukrep lahko najdem kar nekaj razlogov, zakaj bi bil nesprejemljiv. Predvsem zato – in to je pri varčevalnem paketu najbolj nesprejemljivo –, ker so ukrepi preveč nedomišljeni, kar dokazujejo številni primeri. Spomnimo se krivičnega nižanja pokojnin, po katerem so potem napovedali popravke. Vidimo, kaj je povzročil popravek na področju socialnih transferjev v povezavi z varčevalnimi ukrepi – marsikomu se je vzelo preveč in se je znašel v kategoriji revni. Varčevanje v visokem šolstvu je v popolnem nasprotju s priporočili in prakso uspešnih držav, ki ravno v času krize še več denarja namenijo za raziskave, znanost in izobraževanje... Ukrepi, ki gasijo, ne da bi premislili, kakšen je resnični izplen, torej.

Dr. Samo Rugelj, publicist

Ker nimam natančnega pregleda nad vsemi ukrepi, lahko rečem samo to, da so mi po eni strani najmanj sprejemljivi ukrepi, ki posegajo v pravice otrok, hendikepiranih in upokojencev, po drugi strani pa ukrepi, ki zmanjšujejo sredstva za kulturo, izobraževanje in znanost. S poseganjem v pravice otrok, hendikepiranih in upokojencev krhamo same temelje socialne države, saj bo vse nadaljnje redukcije še preprosteje sprejemati. Z zmanjševanjem denarja za kulturo, izobraževanje in znanost pa si usodno siromašimo svojo prihodnost, saj bomo tako Slovenijo, če bomo vsa ta zmanjševanja tudi izpeljali, spet potisnili v status predmoderne države iz prejšnjega stoletja.

Irena Prijović, ekonomistka

Najmanj sprejemljivi so tisti ukrepi, ki dodatno poslabšujejo status posameznikov in segmentov delovanja družbe, ki so že ogroženi, in tisti, ki nimajo spodbud. Še bolj kot to, kaj vlada počne, je pomembno, kako to počne. Zadnjič se nam je na neki delavnici zataknilo pri eni od nalog, s katero smo se sicer vsi strinjali, nismo pa se strinjali z načinom, kako smo to naredili. Enako se mi zdi, da s sprejemanjem potrebnih ukrepov ravnata vladajoča stranka in opozicija, saj so vloge v primerjavi z leti prej samo zamenjane. Morda se vsi strinjamo, da je treba te ukrepe izvesti, ne pa glede tega, kdo jih bo izvedel. Velja izključujoči kriterij: ne oni! Alternativa je, da poiščemo nekoga, ki ne sodi med njih, da naredi to, o čemer se vsi že tako strinjajo.

Janez Furman, duhovnik

Škof Slomšek je zapisal: »Zadovoljnost je drago blago, ki se ne da kupiti ne z zlatom ne s srebrom, ampak z modrostjo. Človek, ki ni razvajen, je s kosom kruha bolj zadovoljen kakor razvajeni s pečenko.« Danes si pogosto kaj malega pritrgamo in si ne dovolimo vsega, kar nam srce poželi. Ob vprašanjih, katere varčevalne ukrepe sprejemamo in katerih se otepamo, se odgovori skrivajo drugje. Tiste, ki jim varčevalni ukrepi rušijo ustaljeni način življenja, najbolj zanima, kako dolgo bo trajalo obdobje zategovanja pasu in ali bodo prinesli kakšen napredek. Ali se bo stanje izboljšalo? Se zavedamo, kaj sledi situaciji, ko ni mogoče ničesar več privarčevati in postane prihodnost brezizhodna?