Ko elektrike ni od nikoder

V izrednih vremenskih razmerah, kakršne so v državi vladale zadnje dni, ko je na tisoče gospodinjstev več dni ostalo brez električne energije, številni pa je še vedno nimajo, se je pokazalo, kako koristno je, če imamo v stanovanjih možnost dodatnega ogrevanja na drva. Sploh ni pomembno, ali kamin, lončena peč ali skromen gašperček. Pomembno je, da imamo suha drva in delujoč dimnik.

»Nikoli ni prepozno. Tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, stanovanje že kupili in opremili,« opozarjajo v pisarnah za energetsko svetovanje Ensvet, ki so občanom brezplačno na voljo po številnih krajih po vsej državi. »Pridite in pogovorili se bomo o problemih ter poiskali tehnične možnosti za rešitev. Naš nasvet je: gradite po predpisih in še bolje je, če ste pred novogradnjo. Pri obnovi pa se da tudi marsikaj postoriti, še posebej, če so računi za gorivo in električno energijo visoki,« pravijo v Ensvetovih pisarnah. Obisk pri njih je nujen, če boste izračunali, da vaša starejša hiša porabi več kot 15 litrov kurilnega olja ali 15 kubičnih metrov plina, da ogreje kvadratni meter stanovanjske površine.

Po pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki je v naši državi veljal do začetka leta 2011, je moralo imeti vsako stanovanje najmanj en priključek na dimnik, ki je omogočal priklop peči na trda goriva. »Tega člena v novem predpisu ni več. A če upoštevamo, da je v Sloveniji več kot tri četrtine objektov klasične gradnje in so zgrajeni po tem predpisu, je dimnikov po hišah dovolj. Vzdržujte jih, da jih je mogoče v izrednih razmerah brez elektrike, kakršnim smo priča zadnje dni, tudi uporabiti,« opozarja energetski svetovalec Ensveta Boris Kac.

Kurilno napravo moramo prijaviti

»Opuščenega dimnika se ne da aktivirati čez noč. Še manj z njim karkoli improvizirati,« opozarja Boštjan Štiftar, direktor podjetja Eko dim, ki opravlja dimnikarske storitve na območju 27 občin Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter na Koroškem. Boštjan Štiftar opozarja, da je treba vsako novo kurilno napravo prijaviti pristojni dimnikarski službi in jo pred prvo uporabo pregledati. Obisk dimnikarja je priporočljiv najmanj enkrat na leto, lahko tudi večkrat, odvisno od vrste kurilne naprave, starosti objekta in drugih okoliščin. Dimnikarstvo Maribor opozarja, da pri gradnji hiš premalo pozornosti posvečamo tako pravilni izbiri kot gradnji dimnika. Pravijo, da je napačno, da dimnik zgradimo, preden smo se odločili, katero gorivo bomo uporabljali in katero kurilno napravo bomo vgradili. »Izbira dimnika mora biti sestavni del projekta ogrevalnega sistema,« svetujejo v Dimnikarstvu Maribor.

Kamin ali lončena peč

V energetsko svetovalnih pisarnah po Sloveniji tudi sicer opozarjajo na kakovost dodatnega načina ogrevanja v dnevnih prostorih, ne le v primeru, ko hiša ostane brez elektrike. Razlogi, ki govorijo v prid uporabe kamina ali lončene peči, so številni: v prehodnem obdobju, ko zaradi višjih dnevnih temperatur in močnejšega sonca ni treba ogrevati hiše ves dan, je neekonomično samo za nekaj ur kuriti v kotlu za centralno ogrevanje. Drugi razlog, zaradi katerega je priporočljivo vgraditi dodaten način ogrevanja, je v prilagoditvi centralnega ogrevanja. Sistemi so narejeni na ekstremne razmere, ki v kurilni sezoni trajajo le nekaj dni. To pomeni, da centralni sistem večino kurilne sezone delujejo z manjšo toplotno močjo in slabšim izkoristkom. Smiselno je sistem narediti na milejše zunanje vremenske razmere in predvideti peč kot dodatni vir ogrevanja, če ga potrebujemo.

Dodatno ogrevanje s kaminom ali lončeno pečjo ima tudi slabe plati: regulacija ogrevanja je slaba, v stanovanju je več prahu in umazanije, temperatura v prostoru je neenakomerno porazdeljena (v bližini peči je vroče, ob oknih in zunanjih stenah je hladno), pogosteje moramo čistiti dimnik, v peč je treba večkrat na dan prinašati in nalagati gorivo ter odnašati pepel. »Ko se odločate za nakup kamina ali lončene peči, se morate zavedati, da bo v prostoru stal dlje časa, zato sta njegova umestitev in videz ključnega pomena. Prav tako njegovo pravilno delovanje,« opozarja energetski svetovalec Boris Kac.

Za kurjenje v kaminih ali lončenih pečeh potrebujemo predvsem suh les. Polena naj bodo dolga od 30 do 40 centimetrov, premera največ 10 centimetrov. Za kurjenje v kaminih je najprimernejši les bukve, hrasta in breze. Kamin ali lončena peč lahko dobro ogrejeta tudi do 150 kvadratnih metrov stanovanjske površine.

Drv bo na pretek

»Ne glede na to, ali nameravamo pozimi kuriti v peči na drva ali ne, je pred zimo smiselno pripraviti manjšo zalogo drv,« je povedal energetski svetovalec Boris Kac. In če nam kaj v prihodnjih letih ne bo manjkalo, bosta to prav les in lesna surovina. Žledenje je poškodovalo velike površine gozdov. »Ta čas je laže odgovoriti na vprašanje, kje so najmanj poškodovana gozdna območja, ki se jim je ledena ujma izognila. To so ožja Primorska, severovzhod države in Brežiško območje, največje poškodbe pa so na Notranjskem. Polomljena debla ne bodo končala le v drveh, lesnih sekancih ali peletih. Uporabiti jih bo mogoče na več načinov – za lesne plošče, celulozo –, odvisno od poškodb, starosti in vrste drevesa,« je pojasnil Damjan Oražem, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Generator v vsako hišo?

»Ne, to po mojem ni racionalno,« meni energetski svetovalec Boris Kac. A v zadnjih dneh, ko v državi vladajo izredne razmere, so jih po državi razgrabili. V Merkurju so se trudili, da bi največjo založenost zagotovili prav na območjih, ki so jih najbolj prizadeli izpadi električnega omrežja, a je zaloga vseh vrst generatorjev na začetku tedna večinoma pošla. »Zagotovili smo že novo dobavo generatorjev, ki je v Merkurjeve trgovske centre prišla v drugi polovici tedna. Generatorji stanejo od 95 evrov za enofazni bencinski generator moči 0,75 kW,« so pojasnili v Merkurju. V minulem tednu je bilo v njihovih centrih največ povpraševanja še po prenosnih plinskih pečeh, ki se priklopijo na plinsko jeklenko, povečala se jim je tudi prodaja energentov (predvsem drv), kaminskih peči in plinskih gorilnikov za kuhanje.

Med tistimi, ki jim ni uspelo zadostiti povpraševanju po generatorjih, je tudi podjetje Interdiskont. »Glede generatorjev je bilo kar napeto. Žal jih več kot toliko nismo uspeli zagotoviti. Smo pa ravno pred to naravno katastrofo, še v januarju, sklenili dogovor in pripravljamo naročilo zelo kakovostnih generatorjev pod svojo blagovno znamko. Menimo, da je generator nujen v oddaljenih krajih, na kmetijah in tudi tam, kjer si izpada električne energije zaradi delovnih procesov ne morejo privoščiti,« je povedal Primož Suhodolčan iz podjetja Interdiskont.