Kozjanske vlažnice, orhideje in jabolka

Kozjanski park: vlažnice so orhideje gobjega sveta, brez njih orhidej pri nas ne bi bilo.

Objavljeno
20. oktober 2013 10.32
Kozje, 2010 - Obledela vlanica.
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Prejšnjo nedeljo se je v Podsredi končal 14. praznik kozjanskega jabolka. Po tednu dni različnih prireditev se je na okoljskem sejmu na 140 stojnicah predstavilo 170 razstavljavcev, v kulturnem programu se je zvrstilo 200 nastopajočih. Po Kozjanskem parku in njegovih pašnikih in sadovnjakih so v tistem času pohajali tudi mikologi, proučevalci gliv oziroma gob. Iskali so prav posebne gobice, ki rasejo le tam, kjer je naravno okolje povsem neonesnaženo.

V Kozjanskem parku so letos predstavili kolektivno blagovno znamko Sožitje – Kozjanski park za kakovostne in okolju prijazne izdelke in storitve z biosfernega območja Obsotelje in Kozjansko. Prva sta pravico do uporabe blagovne znamke za pridelavo hrane dobila Martin Šmalčič in Jurij Krivec, za rezbarske izdelke pa Marko Kostajnšek. Vmes sta Lea Grofek in Jožica Krklec za najboljša jabolčna zavitka prejeli naziv štrudlmojstrici, 540 centimetrov dolg rekordni olupek pa je v enem kosu z jabolka odrezal Martin Magdalenc.

V Podsredo je prišel tudi minister Samo Omerzel in kot carjeviča leta na sadjarski tron pred upravo Kozjanskega parka posadil Ivana Omerzuja iz Dečnih sel. Omerzu je bil izbran za najbolj skrbnega lastnika travniškega sadovnjaka na območju Kozjanskega parka. Njegov sadovnjak leži na Rucman vrhu v Zgornji Pohanci, kjer se tradicionalno obdelana kmetijska zemljišča prepletajo z gozdom, sadovnjaki pa so neškrop­ljeni in travniki niso gnojeni. Prav zato je njegov travniški sadovnjak – ob tradicionalnih jablanah in hruškah – tudi zavetje številnim drugim organizmom.

Sredi prejšnjega tedna so se torej zaradi kozjanskih travnikov in sadovnjakov za nekaj dni v motelu Ribnik v Kozjem zbrali vrhunski slovenski poznavalci gob. Amadeo Dolenc, predsednik Mikološke zveze Slovenije (MKZ), pravi, da so v teh krajih sprva proučevali gobe za potrebe nacionalnih projektov, zdaj pa so se povezali tudi s Kozjanskim parkom: »Oboji smo spoznali, da si lahko pomagamo. Mi poznamo najnovejše izsledke o glivah, park ugotavlja, kako pomembne so za tisto, za kar skrbijo, namreč za tukajšnjo neokrnjeno naravo, tudi za stare kozjanske sadovnjake.«

Deset vlažnic

Ana Ivanovič iz MKZ in Gobarskega društva (GD) Bisernica iz Celja je dobra poznavalka vlažnic, gob neokrnjenih travnikov, pašnikov in sadovnjakov. Pred tremi leti je končala projekt MKZ in raziskala rastišče 23 vrst vlažnic v bližini Šmartnega v Rožni dolini v občini Celje. Razloži, kaj počnejo mikologi v Kozjanskem parku: »Že sedmič imamo tu Mikološko srečanje dr. Dušana Vrščaja. Večina nas je določevalcev oziroma determinatorjev mentorjev, svetovalcev in samostojnih svetovalcev. Nabiramo gobe, z mikroskopi jih določimo in popišemo značilnosti. Proučujemo vlažnice, ki so biološki indikator za naravno ohranjenost okolja. Na Gračnem vrhu smo pred dvema letoma na enem mestu našli 24 vrst vlažnic. Letos jih je bilo le deset, saj so travniki prizadeti zaradi poletne suše.«

Slavko Šerod z MKZ in GD Lisička Maribor pojasni: »Danes vemo, da ob pogledu na neki travnik lahko sklepamo na njegovo stanje. To so ugotovili že mikologi pred nami v državah, kjer so imeli zaradi industrijske revolucije bolj onesnaženo naravo. V Sloveniji so razmere boljše. Zato mi le evalviramo, ali njihove ugotovitve na določenih območjih pri nas držijo. S tem smo pritegnili pozornost Kozjanskega parka. Skupaj želimo sestaviti zgodbo o zelenem okolju, ne samo zgodbo o kozjanskem jabolku, ampak tudi zgodbo o vlažnicah.

Kot pove ime, so vlažnice po strukturi krhke in vlažne gobe. Vrst je več deset, so pa vseh barv. Od belih do pisanih in temnih, nekatere počrnijo in so strupene, druge so zelo redke, kot je zaščitena rožnata vlažnica ... Velika vlažnica na primer že sama, če jo vidimo na travniku, sporoča, da je travnik v dobri kondiciji. So tako lepe, da jim pravijo orhideje gobjega sveta. Tu, na hribu Vetrnik, je eno boljših rastišč vlažnic, kar pomeni, da je to eden najbolj čistih travnikov in sadovnjakov v Sloveniji. Podobno pestro območje je le še v bližini Idrije, kjer ga je našel Andrej Piltaver. Gobe običajno za hrano potrebujejo organsko snov. Vlažnice so drugačne. Bolj ko so travniki revni s hranili, torej niso gnojeni, večja je raznolikost vlažnic na njih.«

Sedemdeset vrst orhidej

Dušan Klenovšek je biolog v Kozjanskem parku. Pripoveduje, da so razvili blagovno znamko kozjanskih jabolk in sadovnjakov. Z mikologi so našli skupni interes na suhih travnikih, s katerimi se park ukvarja že desetletje in so vključeni v zavarovano območje Nature 2000. »Ne zaradi gliv, temveč zaradi orhidej,« pravi Klenovšek in razloži: »Ti travniki so bogati z orhidejami in so eden prednostnih habitatnih tipov travnikov v Evropi. So pa tudi najbolj ogroženi.«

In kaj imajo s travniki, sadovnjaki in gobami opraviti orhideje? Klenovšek: »Orhideje so vezane na glive, saj seme orhidej nima hranil, da bi lahko vzklilo, vse dokler ga gliva ne 'napade'. Zelo malo ljudi ve, da v Sloveniji raste več kot 70 vrst orhidej. Prav travniki, na katerih so mikologi ugotovili pestrost vlažnic, so z orhidejami izredno bogati. Ne vemo še, katera vrsta naših orhidej potrebuje določeno vrsto glive. Za nas kot upravljavce parka pa so ugotovitve mikologov pomembne, saj bomo z njihovo pomočjo znali lastnikom travnikov pomagati, da se bodo 'orhidejni travniki' in s tem pestrost vlažnic na njih ohranili takšni, kakršni so. Povedano preprosteje, vlažnice so poceni in preprosto prepoznaven indikator stanja travnika.«