Les si zasluži več spoštovanja

Sodražica – Razstava Čar lesa, ki je do konca meseca na ogled v dvorani OŠ dr. Ivan Prijatelj v Sodražici, ima en sam namen: promovirati les. Organizatorji – Svet za les, Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana – želijo temu naravnemu materialu, ki ga je v Sloveniji v izobilju, vrniti veljavo. Dr. Franc Pohleven z biotehniške fakultete je idejo o promociji lesa oziroma o slovenskih neizmernih možnostih za zeleno industrijo začel širiti pred devetimi leti.

Se je v devetih letih, odkar promovirate les, odnos do tega naravnega materiala spremenil?

Zelo. Na začetku so me celo zmerjali in zasmehovali. Takratna vlada je promovirala in podpirala lesno biomaso in čiščenje gozdov, hkrati pa nas je prepričevala, koliko delovnih mest zagotavlja kurjenje lesne biomase. Larifari, na kratko, ker je les škoda kuriti, poleg tega ga je premalo, da bi bistveno vplival na energetsko bilanco. Po drugi strani pa sveži les iz gozda nima visoke energetske vrednosti!

To sem poskušal razložiti takratnim politikom, pa so odgovarjali v slogu naslova brošure, ki jo je leta 2006 izdalo ministrstvo za okolje in prostor, Les – iz gozda do peči. Uvidel sem, da prek politikov sprememb odnosa do lesa ne bo mogoče doseči. Torej: če ne gre v politiki, bom pa poskušal prepričati ljudi. Nagovoril sem sodelavca Boruta Kričeja, da pripraviva razstavo izdelkov iz masivnega lesa – Čar lesa. A sva kmalu spoznala, da sama tega ne bova zmogla, in sva povabila k projektu še nekaj sodelavcev. Pred šestimi leti, leta 2009, smo tako v Cankarjevem domu pripravili prvo razstavo Čar lesa.

Najprej ste razstavo želeli organizirati na Gospodarskem razstavišču?

Da, že leta 2007, v okviru pohištvenega sejma. Ali pa bi organizirali ločeno razstavo masivnega pohištva, ki se je v Jugoslaviji imenoval lesni sejem. V Celovcu imajo še vedno lesni sejem, Holzmesse. Mi pa smo ga spremenili najprej v pohištveni sejem, nato pa v Ambient Ljubljana, na katerem je vsako leto več pohištva iz plastike in inoksa kot iz lesa. Žalostno.

Vaš namen ni le organizirati razstavo lesenih izdelkov, ampak predvsem spreminjati odnos ljudi in družbe nasploh do lesa. Se že kaj spreminja?

Prvo leto je bila razstava Čar lesa sprejeta kot posebnost. Toda ljudje so bili nad predstavljenim navdušeni in se leto za letom vračajo, še zlasti osnovne šole in vrtci. Prav tako je zanimiva za proizvajalce, da pokažejo svoje izdelke, čeprav gre še vedno za maloserijske, pogosto bolj unikatne izdelke, ki so tudi precej dragi. Razstavo je vzel za svojo tudi Cankarjev dom, jo podpira in z njo zaživi. Zelo sem zadovoljen, da je les našel mesto v tem kulturnem hramu.

Mi z razstavo Čar lesa ne promoviramo izdelkov, ampak les. Les ima v sedanjem času veliko širši pomen in ni le material za izdelke in objekte. Les zagotavlja čist zrak, zemljo in vodo. Vendar je v Sloveniji še vedno deležen premalo spoštovanja in ugodnosti, ki bi si jih kot do okolja prijazen material zaslužil. Morali pa bi obdavčiti do okolja neprijazne materiale in v ceno teh izdelkov vključiti škodo, ki jo povzročajo človeku in okolju. Z njihovo proizvodnjo okoljsko bremenimo prihodnje rodove.

Kje so razlogi za take razmere?

Prvi razlog je nespametna gospodarska strategija države po osamosvojitvi. Politiki so šele zadnji dve leti začeli govoriti o predelavi lesa, vendar se v realnosti – gospodarstvu – ni spremenilo veliko. Lesna podjetja še vedno propadajo. Ob enostranski podpori kurjenja lesa je poglavitni razlog tudi ta, da lesarji v vladi nimamo resorja oz. sogovornika. V okviru ministrstva za kmetijstvo in okolje je predelavi lesa sicer naklonjen minister Židan, vendar ni odgovoren za lesarstvo, ampak le za gozdarstvo.

Prav tako bi za zagon industrije potrebovali nacionalni inštitut lesarstva, ki bi predstavljal strokovno podporo lesni panogi na nacionalni ravni. V Avstriji, na primer, imajo pet inštitutov lesarstva ...

Imamo tradicijo in vrhunsko znanje o predelavi lesa, saj se na razstavah Čar lesa pojavljajo tudi izdelki iz tehnološko visokopredelanega lesa. Na Oddelku za lesarstvo na Biotehniški fakulteti potekajo tudi temeljne raziskave na lesni tvarini, materialu prihodnosti. Te raziskave so primerljive s študijami za druge vrhunske materiale. Žal izsledkov raziskav ne moremo aplicirati v praksi, saj je večina lesnih podjetij propadla ali pa životari.

Državljani se zavedamo pomena predelave in rabe lesa, toda strukture v vladi, razni sekretarji in druga administracija zagovarjajo energetsko izrabo, ne pa predelave. Poglejte Eko sklad, ki še vedno podpira nakupe peči na lesno biomaso in proizvodnjo peletov, ki pa predstavljajo dvojni izpust CO2. Les mora dobiti vrednost v izdelkih, ne v drvih!

Kaj pa Evropa?

Vzrok, da se razmere ne spremenijo, je tudi v Evropski uniji, ki s projekti in direktivami podpira energetsko izrabo lesa. Mislim, da je načrt razvitih držav EU preprost: vi Slovenci se ukvarjajte s kurjenjem lesne biomase, mi pa bomo predelovali vašo hlodovino. To je bila verjetno preračunljiva politika že takrat, ko so nas sprejemali v Evropsko unijo: najbolj žlahtni del bomo predelovali mi, njim pa prepustimo kurjenje ostankov. Vendar bi se Slovenija z umno gospodarsko politiko temu lahko izognila in zato smo za takšno stanje krivi sami, in ne politika EU. Podobno so se pred meseci želeli polastiti pitne vode, pa je revolt javnosti to preprečil. Žal tega pred več kot 20 leti nismo preprečili pri lesu.

Pričakujete, da bomo lesu vrnili veljavo?

Sem optimist, prav zaradi ljudi, ki se v zadnjem času odločajo za lesene hiše, poleg tega so v zadnjih letih zgradili tudi nekaj šol in vrtcev iz lesa. Se že vidijo premiki, čeprav neznatni.

Je pa žalostno, da slovenska politika nima pametne gospodarske strategije, ki bi temeljila na naših danostih in možnosti. In naša danost je les, ki ga lahko z malo energije – te Slovenija nima – predelamo v vrhunske izdelke in objekte. Da pa bi se za nakupe izdelkov in objektov v večjem obsegu odločali ljudje, bi morala država s konkretnimi ukrepi – podobno kot že več kot 20 let stimulira kurjenje lesa – podpreti potrošnike, da bi kupovali izdelke in gradili objekte iz lesa, kajti morali bi biti cenejši od na primer plastičnih oken in armiranobetonskih objektov. Ker s predelavo in rabo lesa varujemo naravo. To, kar država podpira zdaj, pa je agresivno do narave in tako bodo okoljsko breme plačevale še generacije za nami.