Tiskane izdaje
Čeprav je vlada zakon o davku na nepremičnine potrdila že v četrtek, z vseh strani še vedno prihajajo ostre kritike.
Številni napovedujejo ustavno presojo, zahtevajo izjeme in predlagajo alternative, zlasti krizni davek. A, kot je dejal dr. Peter Kraljič, v drugih državah takšne davke plačujejo že dolga leta, v Sloveniji pa tega (še) nismo navajeni, zato takšen upor. Kljub vsemu državljani te dni bolj ali manj intenzivno premetavamo številke in večini izračuni nakazujejo, da bodo v prihodnje plačevali več.
Doslej smo plačevali, po nekaterih občinah pa še tega ne, zgolj nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in nekateri lastniki, kot kažejo izračuni, bodo po morebitni uveljavitvi nepremičninskega davka plačevali tudi dvakrat več kot prej, leta 2015 pa verjetno še več, saj je vlada za leto 2014 izjemoma znižala davčno osnovo za stanovanja in hiše - namesto 100-odstotne vrednosti nepremičnine se bo za izračun davka upoštevalo le 85 odstotkov vrednosti nepremičnine. Te so sicer v ponedeljek na Geodetski upravi republike Slovenije (Gurs) popravili, znižali v povprečju za petino od cene, določene po popisu nepremičnin.
Največ bodo v povprečju plačevali prebivalci Ljubljane in Kopra, kjer so cene nepremičnin najvišje. Lastnik 120 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani, katerega ocenjena vrednost je 260.000 evrov, je lani za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačal 182 evrov, po novem pa bo odštel dobrih 330 evrov. Za stanovanje v Kopru, veliko 55 kvadratnih metrov, s 145.000 evrov popravljeno na dobrih 121.000, za katerega je bilo treba doslej odšteti 88 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, bo lastnika prihodnje leto olajšalo za 155 evrov. V Postojni, kjer so doslej plačevali zelo visoka nadomestila, pa utegnejo nekateri stanovalci plačevati manj kot doslej: na primer, lastnik stanovanjske hiše s stotimi kvadratnimi metri površine je moral zdaj odšteti približno 180 evrov nadomestila, nepremičninski davek pa mu bo po novem odškrtnil okoli 130 evrov.
V Izoli trikrat dražje kot v Murski Soboti
Nepopravljive posledice za državljane in državljanke, občine, slovensko gospodarstvo, kmetijstvo ter še nižji standard malega človeka je slišati med kritikami. Zakon bo šel v ustavno presojo, je zaslediti med napovedmi, med predlogi pa, da je bolje uvesti krizni davek. A, kot je napovedal finančni minister, so zakon že štirikrat spremenili in ga ne bodo več, alternativ pa po njegovem mnenju ni. Pri izračunih novega davka so precejšnje razlike, pa tudi nejasnosti.
Kot je znano, za izračun davka na nepremičnine osnova ne bo vrednost nepremičnine, ocenjena na Geodetski upravi republike Slovenije (Gurs), temveč le njena 85-odstotna vrednost, pri čemer ostaja davek za stanovanja in hiše 0,15-odstoten. Tako bo lastnica stanovanja v Kopru, velikega 55 kvadratnih metrov, ki je bilo doslej ocenjeno na dobrih 145.000 evrov (po popravkih Gurs pa dobrih 121.000 evrov) in zdaj plačuje 88 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), prihodnje leto za novi davek odštela 155 evrov.
Za bivališče v Luciji v večstanovanjski stavbi, veliko 76 kvadratnih metrov, doslej ocenjeno na 191.000, po novem pa 151.000 evrov, so lastniki plačali 89 evrov NUSZ, prihodnje leto bodo morali za davek odšteti kar 192 evrov.
Za hišo v Piranu (letnik 1970), ki ima 172 kvadratnih metrov neto površine, lastniki plačujejo 288 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, po novih cenitvah Gursa – zdaj je vredna 259.937, prej 298.927 evrov – bodo zanjo plačali 331 evrov davka. Pri tem je treba dodati, da so v piranski občini letos mnogim nepremičninam dodali točke glede na dodatno ugotovljeno opremljenost in kakovost bivalne enote, zaradi česar so številnim v občini že letos dvignili nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zato nekateri ne bodo občutili prevelike razlike po uvedbi davka, hkrati bo s tem občini ostal tudi večji delež davka.
Lastniki stanovanj sicer opažajo nerazumnosti pri ocenjevanju stanovanj. V eni od lucijskih večstanovanjskih stavb so štiri povsem enako velika stanovanja, z isto lego, vsa velikosti 76 kvadratnih metrov, zelo različno ocenjena: tisto v prvem nadstropju je ocenjeno na 190.500, v drugem na 178.000, v tretjem 168.000 in v četrtem 191.500 evrov. Nihče ne ve, zakaj takšna razlika.
Prav tako lastnici izolskega stanovanja ni jasno, zakaj bo morala za svoje bivališče plačati trikrat višjo ceno kot njena kolegica za povsem enako stanovanje v Murski Soboti. Nenavdušujoči zmnožek so naračunali tudi v skupini Hoteli Bernardin: doslej so za svoje hotele plačevali (približno) 650.000 evrov NUSZ, po novem vrednotenju in novem davku o nepremičninah se bo znesek povišal na približno 1,6 milijona evrov.
Dražje tudi v prestolnici
Podobno precej višje zneske bodo plačevali tudi v Ljubljani, kjer so cene nepremičnin, podobno kot ob morju, najvišje. Lastnik stanovanjske hiše s 150 kvadratnimi metri bivalne površine, ocenjene na 236.000 evrov, je doslej plačeval 230 evrov NUSZ, prihodnje leto se bo ta strošek povečal za 70 evrov, torej skupaj okoli 300 evrov. Stroški se bodo še bolj, za več kot 1,8-krat, povečali lastniku 120 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani, ocenjenega na 260.000 evrov. Doslej so plačevali 182 evrov, za novi davek bodo odšteli približno 330 evrov.
Precejšnji šok čaka lastnike tistih stanovanj, ki jim doslej ni bilo treba plačevati niti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – za nepremičnine, mlajše od petih let, se ga ne plačuje. Tako bo lastnik novejšega stanovanja v Mariboru, ocenjenega na 156.000 evrov, leta 2014 plačal skoraj 200 evrov davka, občutno več bodo plačevali nekateri na Gorenjskem: lastnik nekaj manj kot sto kvadratov velikega stanovanja, ocenjenega na dobrih sto tisoč evrov, je v Kranju doslej plačal malo manj kot 70 evrov NUSZ, prihodnje leto bo znesek znašal skoraj 130 evrov. Lastnik stanovanjske hiše, ocenjene na 220.000 evrov, na obrobju Kranja, bo namesto sedanjih 140 evrov (poleg NUSZ še davek na premoženje) odštel približno še enkrat toliko (280 evrov).
Negodovali bodo tudi v Kranjski Gori, saj je lastnik hiše s sto kvadratnimi metri površine doslej plačeval 90 evrov, prihodnje leto pa kar 260 evrov, medtem ko bo v Celju za primerljivo nepremičnino lastnik plačal približno 190 evrov davka (prej 117 evrov NUSZ).
Dražje bo tudi za Korošce: lastnik stanovanjske hiše v Slovenj Gradcu, ocenjene na dobrih 75.000 evrov, je plačeval 40 evrov na leto za NUSZ, po uvedbi novega davka pa bo moral odšteti skoraj sto evrov, približno 60 evrov na leto več bo moral plačati tudi lastnik hiše v Litiji z dobrimi dvesto kvadratnimi metri površine, ocenjene na 99.000 evrov (prej 120.000). NUZS ga je stal 70 evrov, novi davek ga bo skoraj 130 evrov. Bodo pa nekoliko lažje dihali na Postojnskem: lastnika starejše hiše, ki je doslej odštel 54 evrov nadomestila, bo davek stal 48 evrov, lastnika novejše hiše, ki je plačeval 180 evrov nadomestila, pa 132 evrov.
Če poenotimo: za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje bo treba v okolici Ljubljane za davek odšteti okoli 130 evrov (vrednost stanovanja je okoli 100.000), v Mariboru (vrednost okoli 60.000 evrov) približno 77 evrov, v Kranju (vrednost stanovanja okoli 85.000 evrov) 110 evrov, v Celju (vrednost okoli 66.000) pa približno 85 evrov. Seveda pa lahko pri izračunih pride do precejšnjih odstopanj, in to ne le zaradi starosti in kvadrature nepremičnin.
Negotova usoda
Kljub vsemu je usoda nepremičninskega davka za zdaj še pod vprašajem, precej negotovosti in nezadovoljstva sproža tudi v sami koaliciji, saj mu v njegovi sedanji obliki nasprotuje koalicijska stranka Desus. Njen predsednik Karl Erjavec je sicer dejal, da z nasprotovanjem ne mislijo rušiti koalicije, pač pa se želijo o zakonu in njegovi primernosti le pogovarjati. Menijo, da zakona, ki prinaša tudi nekajkrat večje obremenitve od sedanjih, preprosto ne morejo podpreti, pač pa bi lahko vlada sredstva, ki bi si jih zagotovila z omenjenim zakonom, nadomestila iz drugih virov, na primer, z enoletnim kriznim davkom.
Kljub Erjavčevi (domnevni) spravljivosti predsednik SD Igor Lukšič ocenjuje, da smo »spet ujetniki ambicij posameznika, ki bi za svoj rating prodal državo (…) Za njihovo nespametno početje že danes vsi plačujemo previsoko ceno,« je bil oster do Desusa.
Vodja poslancev DL Rihard Braniselj pa je posebej poudaril, da bo Desus kakršno koli odločitev glede podpore zakonu že sprejel, stal za svojo odločitvijo in zanjo sprejel tudi odgovornost. Braniselj računa na to, da Desus ve, kakšen finančni vložek je v igri pri davku na nepremičnine in kaj pomeni, če ta davek ne bo vključen v proračun – brez davka na nepremičnine bo prazen. Zato Braniselj pričakuje, da bo Desus v tem primeru izkupiček tega zakona našel kje drugje, a vnaprej svari, da ne v kriznem davku.
Proti ali pa vsaj s popravki
Davku nasprotujejo tudi številni drugi; kmetje in Skupnost občin Slovenije, tudi Zeleni Slovenije napovedujejo, da ga bodo predali ustavni presoji, če ne bo šlo drugače. Kmetje so si sicer izpogajali boljša izhodišča – kmetijska zemljišča naj bi se obdavčila po 0,3-odstotni stopnji, gozdna po 0,15-, a kljub vsemu niso zadovoljni.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da ni nikakršnega zagotovila, da prilivi iz gospodarstva ne bodo višji, kot so prilivi gospodarstva iz NUSZ, zato so zahtevali nižjo, 0,6-odstotno davčno stopnjo za poslovne nepremičnine in s tem razbremenitev gospodarstva, a vlada pri poslovnih in energetskih nepremičninah vztraja pri 0,75-odstotni davčni stopnji, pri čemer bodo za davčno osnovo vzeli 100-odstotno tržno vrednost.
Pri tem, da ni jasno, koliko davka bodo sploh plačevali, saj evidence zaradi slabega vrednotenja nepremičnin – in to priznavajo tudi na finančnem ministrstvu – niso kakovostne. »Opozarjamo, da bo zdajšnja rešitev davka na nepremičnine ob drugih višjih dajatvah povzročila nove izgube delovnih mest, zaradi česar bo še več ljudi v socialni stiski,« so zapisali v GZS.
Bogovič: Stepišnik naj odstopi
Predsednik SLS Franc Bogovič pa je predlog zakona o davku na nepremičnine ocenil kot poraz tako za kmetijskega – Dejana Židana – kot gospodarskega ministra Stanka Stepišnika. Slednji bi moral po njegovem odstopiti, saj da ni naredil »enega ukrepa, s katerim bi karkoli naredili za zagon gospodarstva, zato da bi imelo gospodarstvo normalne razmere, ampak mrtvo hladno pristaja na diktat in politiko koalicije, politiko, ki je pogubna za gospodarstvo«.
Oglasili so se tudi Zeleni Slovenije, ki menijo, da bo zakon povzročil nepopravljive posledice za državljane in državljanke, občine, slovensko gospodarstvo, kmetijstvo in še nižji standard malega človeka. Po njihovem mnenju bo zaradi njega ogroženih več kot 120.000 oseb, kolikor jih zaposlujejo obrtniki in mali podjetniki.
Predlagajo krizni davek na premoženje, a v vzdržni obliki za nižji in srednji sloj, pri čemer naj se upošteva vse oblike premoženja, ki jih nekdo ima.
Na tujem je to praksa
A, kot je včeraj za Radio Slovenija povedal dr. Peter Kraljič, je nasprotovanje davkom v Sloveniji težavno zato, ker jih doslej nismo plačevali oziroma nismo bili navajeni plačevati na primer davek na premoženje in nepremičninski davek. »In ko ga je kar naenkrat treba plačevati, se seveda sprašujemo, čemu je to zdaj treba.«
A četudi ga po novem bomo, se po njegovih besedah kljub vsemu ne bomo uvrstili med države z visokimi davki. »V drugih državah takšne davke plačujejo že leta, a se tega tukaj nihče ne zaveda,« je še dejal.
