Nevarne sintetične droge cenejše od alkohola

Letos se je z GHB zastrupilo že 12 ljudi.

Objavljeno
05. oktober 2013 21.40
Helena Kocmur, Nedelo
Helena Kocmur, Nedelo
Potem ko so se prejšnji konec tedna v enem od znanih nočnih shajališč v Ljubljani s sintetično drogo GHB zastrupili štirje mladi, stari od 18 do 25 let, je na nevarnost t. i. tekočega ekstazija ali droge za posilstva, kot ga še imenujejo, opozorila tudi policija. Letos se je z GHB zastrupilo že 12 ljudi, le pravočasna zdravniška pomoč pa je preprečila, da bi se več primerov končalo s smrtjo.

Predoziranje sintetično drogo, ki je pri nas na črnem trgu na voljo že več kot desetletje, na seznam prepovedanih snovi pa smo jo uvrstili leta 2001, lahko povzroči hude motnje dihanja in tudi smrt. »Le prisebnosti navzočih, ki so poklicali prvo pomoč, in hitri intervenciji reševalcev se lahko zahvalijo, da so ostali živi,« nam je dejal Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Vse štiri zastrupljence so namreč zaradi težav z dihanjem nezavestne prepeljali na oddelek za zastrupitve UKC Ljubljana, življenje dveh med njimi je bilo zelo ogroženo.

Kot kaže, so se vsi štirje mladi zastrupili s pitjem iz skupne plastenke, v kateri je bila primešana prevelika količina droge. GHB je pri nas namreč naprodaj v obliki prahu ali kapsul in tablet, največkrat pa utekočinjen v stekleničkah. Ker droga povzroča tudi večurno izgubo spomina, jo pogosto zlorabijo kot sredstvo za lažje posilstvo ali krajo. »Gre za brezbarvno tekočino, brez vonja in rahlo slanega okusa, ki jo v majhni količini dodajo v pijačo in je žrtev sploh ne zazna,« razlaga Krek. Tako je treba pred uživanjem pijače preveriti, ali je plastenka oziroma pločevinka zaprta, odsvetuje se uživanje pijač, ki jih ponujajo neznanci, in pijač iz že odprte embalaže, kozarcev s pijačo pa ne smemo puščati brez nadzora na mizi ali kje drugje, opozarjajo tudi na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). »Pomembno je poudariti, da je treba ob sumu na posilstvo čim prej opraviti pregled in odvzeti vzorce telesnih tekočin,« opozarja Krek. GHB se namreč zelo hitro razgradi, zato je pozneje njegovo prisotnost v krvi zelo težko dokazati.

GHB je sicer sedativ, ki vpliva na centralni živčni sistem. V manjših odmerkih (0,5–1,5 grama) ima podoben učinek kot alkohol (sproščenost, družabnost, zadovoljstvo), večji povzročijo vrtoglavico, motnje ravnotežja, slabost in slabo počutje.

»Težava je v tem, da je meja med količino, ki povzroča ugodje, in zastrupitvijo zelo tanka,« pojasnjuje Krek. »Pomembni sta tudi telesna teža in občutljivost samega uporabnika droge.« Že 2,5 miligrama GHB lahko privede do predoziranja, ki se kaže v slabosti, omotičnosti in zaspanosti. Znaki zastrupitve se lahko stopnjujejo do upočasnjenega utripa, počasnega in plitvega dihanja, krčev, kome ter smrti. Nevarno je mešanje GHB z drugimi drogami, kar še posebno velja za alkohol, heroin in pomirjevala, saj se učinki seštevajo in ta kombinacija lahko hitro povzroči zastoj dihanja in smrt.

Cenejše od alkohola

O tem, ali uporaba droge GHB pri nas hitro narašča, je še težko govoriti, saj podatkov ni dovolj, meni Krek, zagotovo pa se je več zastrupitev zgodilo v zadnjih nekaj tednih. »Na črnem trgu se sintetične droge pojavljajo v valovih, kar je odvisno tudi od trenutne ponudbe,« razlaga Krek. Kot pravi, je tudi povpraševanje po sintetičnih drogah zagotovo večje, saj je mogoče za dokaj malo denarja hitreje doseči učinek, ki ga sicer povzroči alkohol. Za odmerek GHB je treba na črnem trgu odšteti do dva do osem evrov, kar je približno toliko, kot stane nekaj steklenic piva.

Lahka dostopnost in dokaj preprosta izdelava sta tudi med razlogi, da so sintetične droge vse bolj razširjene. »Podatki EMCDDA kažejo, da je v državah na severu EU njihova poraba še večja kot pri nas. Velik problem so na Poljskem, Češkem, na Madžarskem. Skriti kemični laboratoriji jih izdelujejo na državni ali celo samo regijski ravni. Vsaka je na trgu kratek čas in potem spet sintetizirajo novo in novo ... Še preden so učinki teh drog bolje znani, jih uživalci že preizkušajo, zaradi česar je tveganje za zdravje še toliko večje,« razlaga Krek. Izjema ni niti Slovenija. Vendar: »Zmanjšanje uporabe teh drog je verjetno bolj želja kot realnost. V strokovnih krogih se uveljavlja teza, da smo vstopili v ero sintetičnih drog, saj so cenejše od alkohola, hitro jih je mogoče izdelati, njihovo prenašanje in prodaja sta dokaj preprosta. Lahko bi rekli, da je kultura, v kateri živimo zdaj, idealna za razraščanje teh vrst drog.« Samo letos poleti smo tako na seznam prepovedanih drog, na podlagi katerega je mogoče preganjati kazniva dejanja izdelave in prometa z mamili, uvrstili 49 novih kemičnih substanc.