Tiskane izdaje
Litija – Jutri bo minilo natanko 166 let, odkar je slovenski domoljub Lovro Toman prvič javno izobesil slovensko tribarvnico na Wolfovi 8 v Ljubljani. Ta dan so izbrali za praznik slovenske zastave, ki ga v organizaciji društva Heraldica Slovenica vsako leto praznujejo ob spominskem znamenju Geometričnega središča Slovenije (Geoss) v Spodnji Slivni. Slovesnost pa bo prihodnjo nedeljo ob 14. uri. Knjige na recept: O tveganju se posvetujte z zdravim razumom
Tomanovo razvitje narodne zastave je bil odgovor na ravnanje nemškega dela narodne straže, ki je izobesil nemškutarsko zastavo na stolpu ljubljanskega gradu. Legenda pravi, da je tisto noč mesto zajelo silno neurje in tujčev simbol odneslo daleč stran. Menda so ga šele po nekaj dneh vsega umazanega in razcefranega našli ob strugi Ljubljanice.
Prihodnjo nedeljo pa bodo na Geossu v Spodnji Slivni slovesno odkrili tudi umetniško interpretacijo knežjega kamna. Letos namreč mineva 600 let od zadnjega ustoličenja koroškega vojvode Ernesta Železnega, to okroglo obletnico pa želijo praznovati tudi v srcu Slovenije.
Na vprašanje Nedela, ali smo Slovenci ponosni na svoje državne simbole in jih znamo ceniti, predsednik društva Heraldica Slovenica Jožef Lajevec ugotavlja, da tista generacija, ki se je borila za našo samostojnost, simbole spoštuje. Njihovo pravo nasprotje je današnja mladina, toda v zadnjem času ga je prizadelo pismo nekega župana, ki se je opravičil, da ga na slovesnost v nedeljo ne bo, ker prav tistega dne v njegovi občini poteka čokoladna olimpijada.
Slab zgled za mlajše generacije
Lajevca jezi tudi, ker pristojne že 18 let opozarja, da grba v parlamentu pravzaprav sploh ni. Kakšen mora biti, je določeno v ustavi in zakonu. »Nobena vlada doslej naših opozoril ni vzela resno, zato v državnem zboru grb še zmeraj visi na napačni strani,« je prepričan Lajevec, ki hkrati ugotavlja, da na tradicionalno vseslovensko razvitje slovenske zastave prihaja malo predstavnikov občin, ki tako dajejo slab zgled mlajšim generacijam.
Čeprav so doslej izdali že 30.000 pisnih navodil, kako mora biti zastava pravilno izobešena, v društvu še zmeraj ugotavljajo nepravilnosti. Pri vertikalni postavitvi mora biti v smeri pogleda bela barva na levi strani. Pravilen vrstni red barv od leve proti desni je torej bela, rdeča, modra. Dogaja pa se prav nasprotno, in tako namesto slovenskih dostikrat veselo plapolajo srbske zastave, zato je Lajevec prepričan, da bi vsak kupec zastave moral zraven dobiti tudi navodilo, kako se ta državni simbol pravilno namesti. Prav neverjetno je, pravi Lajevec, da imajo pred osnovno šolo na Vačah, torej le streljaj od središča Slovenije, na drogovih narobe izobešene zastave, kar jim ne more biti ravno v ponos.
Ljubljanski grad ne želi slovenske zastave
Ali menite, da bi moral imeti vsak funkcionar na svoji hiši ali stanovanju izobešeno zastavo, in to 24 ur na dan, tako kot je to določeno za vse javne objekte, še vprašamo. »Ne, saj mora vsak pri sebi ugotoviti utrip domoljubja. Tisti, ki se tega ne spomni narediti niti ob praznikih, a je izvoljenec ljudstva, bi ga morali volivci na naslednjih volitvah sankcionirati. Vsakemu poslancu smo ob izvolitvi poslali zastavo, a je nobeden nima izobešene niti ob državnih praznikih.« Lajevec je povedal, da že 23 let njihovo društvo opozarja ljubljansko mestno občino, naj na ljubljanskem gradu poleg občinske vendarle izobesijo tudi slovensko zastavo, a je vse zaman, pravi Lajevec. Župan ljubljanske mestne občine Zoran Janković je za Nedelo povedal: »Zastava mestne občine je na ljubljanskem gradu zato, ker je grad spomenik lokalnega pomena. Naenkrat je na gradu mogoče izobesiti le eno zastavo. Slovensko zastavo izobesimo za državne praznike in v času uradnih obiskov visokih predstavnikov tujih držav, ko uradni sprejemi potekajo na Kongresnem trgu.«
