Opekline v mladosti, melanom na stara leta

Teden od minulega do prihodnjega petka je v Evropi in pri nas spet v znamenju ozaveščanja najširše javnosti o nevarnosti melanoma, ene najbolj neprijetnih vrst kožnega raka. Slovenski dermatovenerologi v sodelovanju z evropskim združenjem in istoimensko akademijo (EADV) ter farmacevtsko blagovno znamko La Roche-Posay opozarjajo na nujne zaščitne ukrepe pred UV-sevanjem z izogibanjem najhujši pripeki, s primernimi pokrivali in oblačili ter kakovostnimi začitnimi pripravki, predvsem pa tudi rednim samopregledovanjem in zgodnjim odkrivanjem morebitnih kožnih sprememb.

Kot ob takih priložnostih radi poudarjajo strokovnjaki, nobeno sončenje ni zdravo in koža ne odpušča. Po dolgem obdobju, ko je bila v preteklih stoletjih najprej modna svetla polt, pozneje pa je solidni statusni simbol predstavljala zagorelost, so se pogledi na to začeli znova spreminjati. Najprej, nekako v sedemdesetih letih je bilo to opazno na vroči južni celini, v Avstraliji, kjer so odkrivali izjemno veliko kožnega raka, pozneje pa tudi drugod po svetu. Medtem se je namreč ob spremenjenem načinu življenja in dolgo široko sprejetem prepričanju, da je sončenje (in pridobivanje barve v solariju) zdravo in lepo, v začetku komaj opazno, pozneje pa vse resneje, začela spreminjati še ena pomembna okoliščina; klimatske razmere, ko je učinek sončnih žarkov močnejši zaradi povečanega prehajanja nekaterih delov njegovega spektra skozi tanjšo ozonsko plast do zemeljske površine. Mimogrede: kot že pred leti so meteorologi marca poročali o ozonski luknji tudi nad Slovenijo in izrazitejšem škodljivem sevanju, vendar opozorilo ni bilo deležno širše pozornosti.

Raziskave in preventiva

Slovenski specialisti dermatovenerologi, asist. Aleksandra Dugonik, prim. mag. Ana Benedičič, dr. Larisa Stojanovič in asist. Borut Žgavec te dni znova opozarjajo na pomen preventivnih ukrepov, torej oblike aktivne zaščite, vključno z rednim pregledovanjem morebitno spremenjenih (ali novo nastalih) znamenj, ter hiter začetek zdravljenja.

Po besedah predsednice dermatološkega združenja Dugonikove je namreč zdravljenje napredovalih oblik melanoma še vedno precej neuspešno, zato bi morali v stroki pospešiti raziskovanje vzrokov in epidemioloških značilnosti bolezni, prav tako pa tudi preventivne aktivnosti, saj se zgodaj odkriti melanomi lahko zelo dobro pozdravijo.

Kot je bilo sicer že večkrat omenjeno – a pogled na kopališča in plaže, neredko pa tudi na gologlave malčke in majhne otroke na vročem soncu neredko pokaže, da očitno še premalo – lahko za kožnim rakom zboli kdorkoli, izrazito povečano pa je tveganje pri ljudeh, ki imajo svetlo kožo, svetle oči, rdeče in svetlo rjave lase, večje število pigmentnih znamenj po telesu. Bolj so ogroženi tudi tisti posamezniki, kjer so v družini že odkrili kožnega raka, in ljudje, ki so bodisi poklicno bodisi zaradi življenjskih navad veliko izpostavljeni soncu.

Pomembna so tudi nova raziskovalna spoznanja v zvezi z naravno rdečo barvo las. V stroki so sicer že dolgo vedeli, da so rdečelasi ljudje bolj ogroženi, da bodo zboleli za rakom na koži, zdaj pa je tudi bolj raziskano njihovo gensko ozadje, ki kaže, da ima to pomembno vlogo pri razvoju melanoma.

Štirje najpogostejši

Kožnih rakov je sicer veliko; genske raziskave kažejo, da gre za vsaj sedem popolnoma različnih tumorjev. Najpogosteje pa se pojavljajo štiri skupine, in sicer bazalnocelični, ploščatocelični, melanom in predrakave aktinične keratoze. V nasprotju z bazalnoceličnim in ploščatoceličnim kožnim rakom se melanom pojavi tudi pri mlajših; lahko nastane iz predhodnega pigmentnega znamenja ali na novo. Lahko se pojavi in začne (hitro) rasti iz majhne rožnate ali rdeče obarvane bulice. Potrebno je takojšnje zdravljenje.

Seveda pa, kot tudi pojasnjujejo strokovnjaki, vsaka pikica in bulica nikakor ni nujno znamenje melanoma in seveda nista smiselna pretiran strah in panika. Na koži skoraj zagotovo ne raste več rakov naenkrat. Je pa vsekakor priporočljivo, da si ljudje nekako enkrat na mesec skrbno pregledajo kožo po celotnem telesu. Kajti na drugi strani je tudi res, da se sumljive spremembe ne pojavijo nujno samo v predelih, ki so bolj izpostavljeni soncu, na vidnih mestih, kot so obraz, roke, ramena, temveč včasih tudi na skritih mestih, na primer za ušesom, pri ženskah pod dojkami, na tilniku, zadnjici, nogah ali spolovilu.

Za natančen pregled si je tako dobro pomagati tudi z ročnim ogledalom, pri moških je pomemben tudi skrben pregled plešastega dela glave. Tveganje za razvoj melanoma je večje tudi pri ljudeh, ki so bili v preteklosti že opečeni na soncu, še posebej, če se je to zgodilo v otroškem obdobju; med današnjo starejšo in srednjo generacijo takih ljudi gotovo ni malo.

Ranljiva otroška koža

Zaradi vseh teh razlogov je torej izjemno pomembno, da odrasli zaščitijo pred žgočim soncem sebe, še zlasti pa tudi toliko bolj občutljive in ranljive otroke. Njihova koža je tanjša, slabše poraščena, slabo tvori pigment in brez ustrezne zaščite lahko zelo hitro nastanejo sončne opekline s trajnimi posledicami.

Dermatovenerologi priporočajo tako imenovane tri stebre zaščite. Na prvem mestu je, naj se vsi ljudje, kolikor je pač možno, predvsem pa otroci in starejši, izogibajo izpostavljenosti soncu v času najmočnejšega UV-sevanja, to je med deseto dopoldne in četrto popoldne. Pri tem naj bi upoštevali staro pravilo: kolikor se krajša senca (se pravi obris človekovega telesa na svetlobi), toliko prej je treba poiskati senco.

Drugi zaščitni steber naj bodo primerna oblačila in predvsem pokrivalo. Krajci klobuka naj bodo čim večji, po možnosti vsaj 10 centimetrov, še bolj priporočljive, predvsem za posebej občutljive (rdečelasce in izrazite belopolte) pa so tako imenovane legionarske kape z dolgim ščitnikom za zavarovanje stranskega dela glave in vratu.

Tretji steber (dodatne) zaščite pa naj bodo kemični pripravki, kot so kreme, olja, pršila, mleko in podobno. Izbirali naj bi pripravke s široko spektralno zaščito pred UVB- in UVA-sevanjem, torej pred sevanjem, ki stara kožo in prav tako vpliva na kancerogenezo.

Izpostavljeno kožo je treba zaščiti večkrat na dan. Strokovnjaki priporočajo nanos zaščitnih sredstev na kožo na dve uri, po vsakem kopanju, potenju in otiranju z brisačo. Za popolno zaščito celotnega telesa odraslega človeka je potrebno približno 35 mililitrov zaščitnega sredstva. Ljudje naj bi se tudi zavedali, da zaščitna sredstva niso namenjena pridobivanju zagorelosti in naj se zato ne bi zanašali, da je pretirano izpostavljanje soncu varno in ne bo pustilo posledic. Zato niti strokovnjaki ne govorijo o kremah za sončenje, temveč o zaščitnih sredstvih proti sončnim opeklinam.