Tiskane izdaje
Pogledi na to, kaj je normalno, sprejemljivo in celo zdravo pitje, kot kozarček rdečega vina ob kosilu, so različni, a za večino je priložnostno zmerno uživanje alkoholnih pijač – kadar nismo za volanom – sprejemljivo. Težava pa je, ker postopno vse večje čezmerno uživanje alkohola mnoge pivce, od zelo mladih do starejših, posrka v začarani krog odvisnosti s številnimi psihosocialnimi in ekonomskimi posledicami; propadanjem telesnega in duševnega zdravja, partnerskih zvez, trpljenjem otrok, izgubo zaposlitve.
Strokovnjaki so že velikokrat, nazadnje na nedavnem znanstvenem srečanju slovenskega Društva za nevroznanosti Sinapsa, opozorili, da je odvisnost od alkohola bolezen možganov, ki se pogosto poslabša in je lahko usodna. Kot posledica čezmernega uživanja nastajajo nevrokemične in vedenjske motnje, ko ima pitje veliko večjo prednost pred drugimi vedenji, ki so bila nekoč pomembnejša. Čezmerno uživanje alkohola postopoma spreminja možgane tako, da v bistvu »ugrablja motivacijski sistem« in povečuje željo po pitju ter zmanjšuje posameznikov nadzor tem. Alkohol je škodljiv za večino organov in pripomore k več kot 200 različnim boleznim oziroma poškodbam; načenja zdravje jeter, želodca, trebušne slinavke, živčevja, lahko sproži epileptične napade in okvari številne druge organe.
Igra genov in okolja
Na povečano dovzetnost za tvegano vedenje in zasvojenost z alkoholom vplivajo tako genetski dejavniki kot okolje; med slednjim je gotovo tudi na splošno očitno široko sprejemljiv vzorec »mokre kulture« na Slovenskem, prenašanje vzorca pitja v družini iz generacije v generacijo in podobno.
Statistika kaže, da je samo v Evropi več kot 14 milijonov ljudi zasvojenih z alkoholom, pri nas ima take težave domnevno več kot 200 tisoč odraslih. Številke iz različnih anket se razlikujejo glede na (samo)opredelitev abstinence, zmernega pitja ali zasvojenosti. Ko strokovnjaki preračunavajo podatke o registrirani porabi alkohola na posameznika, nas uvrščajo v sam vrh, med najhujše pivce, ki na leto spravijo po grlu več kot sto litrov piva, približno pol toliko vina in precej velike količine žganih pijač.
Več kot 42 odraslih se opije vsaj enkrat na leto in velja ocena, da je približno enajst odstotkov odraslih odvisnih od alkohola. Zaradi škodljivih posledic tega v slovenskih bolnišnicah na leto zdravijo več kot 4000 ljudi, najmanj 300 do 400 jih zaradi alkohola umre; alkohol je v ozadju številnih prometnih nesreč, samomorov in različnih bolezni. Takoj za kajenjem je drugi največji dejavnik tveganja za zdravje v Evropi. Ocenjujejo, da skupni stroški zaradi odvisnosti od alkohola presegajo 58 milijard evrov na leto. Na družinski in osebni ravni pa so to žalostne zgodbe o nesrečah, kriminalu, nasilju, moteni storilnosti, vzročno-posledični depresiji, samomorih, motenem družinskem življenju …
Kako do zmernega pitja?
Precej ljudi, zasvojenih z alkoholom, se poskuša zdraviti. Nekaterim uspe in trajno usvojijo zdrav življenjski slog, drugi čez čas omagajo in se znova vdajo tveganemu vedenju. Kot pa so opozorili na omenjenem posvetu, je prav pri obravnavi odvisnosti od alkohola značilna največja vrzel pri siceršnjem zdravljenju duševnih bolezni. V Evropi se namreč zdravi manj kot 10 odstotkov zasvojenih z alkoholom, zato bi bile potrebne učinkovite strategije in načini zdravljenja, ki bi omogočili podporo prizadetim pri zmanjševanju količine zaužitega alkohola.
Kot so še opozarjali, je bil do nedavnega cilj zdravljenja z odobrenimi zdravili v EU ohranjati vzdržnost do uživanja alkohola. Se pravi, da človek, ki se je zdravil zaradi zasvojenosti z alkoholom, tega ne bi smel užiti niti najmanjše količine v nobeni obliki. Verjetno tak pristop zmorejo sprejeti in ohranjati le najbolj trdni značaji. Za marsikoga pa ni realen in ga verjetno prej odvrne kot pritegne k zdravljenju.
Tabletka za zmanjšanje alkoholne škode
Tako so se farmacevtski strokovnjaki lotili drugačne strategije, iskanja zdravilne učinkovine, ki temelji na zmanjšanju škode ob zmanjšanju količine použitega alkohola. V farmacevtskem podjetju Lundbeck so tako razvili zdravilno učinkovino nalmefen, ki je od letošnjega oktobra na voljo tudi pri nas. Zdravilo, ki ga bolnikom v okviru primernega zdravljenja, to je ob sočasni psihosocialni podpori, na recept lahko predpišejo le zdravniki specialisti, je za zdaj samoplačniško, se pravi, da ga morajo uporabniki plačati sami.
Klinične raziskave potrjujejo, da zdravilo zmanjšuje okrepljene učinke alkohola in s tem željo po njegovem uživanju. Glavna učinkovina, že omenjeni nalmefen, deluje kot edinstveni opioidni sistemski uravnavalec, tako da – poenostavljeno rečeno – pri bolniku brzda potrebo po alkoholu.
Zdravilo so preskusili v več študijah in ugotovili, da se je pri bolnikih, ki so ga uživali, v šestih mesecih zmanjšala skupna količina použitega alkohola za dobrih 57 odstotkov, po letu dni pa še za desetino. Odvisni od alkohola ga jemljejo po potrebi, v dneh oziroma v okoliščinah, ko občutijo, da obstaja tveganje za čezmerno pitje. Za ljudi, ki sicer vsaj v začetku ne bi zmogli uresničiti idealnega cilja, to je takojšnje popolno prenehanje uživanja alkohola, je po besedah Wima van den Brinka, dr. med., z inštituta za raziskovanje zasvojenosti pri univerzi v Amsterdamu na Nizozemskem, pomembna prednost, da lahko dosežejo vsaj tak, zanje bolj sprejemljiv cilj, to je znatno zmanjšan vnosa alkohola, kar pomeni tudi manjše škodljive posledice.
