Skrivnost Abidovega malega prsta

Deset let mineva, odkar je družina Shaar na Trubarjevi ulici 40 prvič odprla vrata okrepčevalnice Abi Falafel. Ob deseti obletnici so pripravili celodnevni dogodek s pestrim kulturnim in glasbenim programom ter kuharskimi delavnicami in tekmovanjem v peki falafla. Ker Shaarjevi prodajajo arabsko hrano, so si želeli tudi rojstni dan praznovati v arabskem slogu.

Gostje so ob nizkih mizicah sedeli na blazinah, pili čaj in s prijatelji uživali ob šiši. Nastopile so plesalke plesne skupine Hayati, povabilu pa se je odzvala tudi glasbena skupina Fake Orchestra, ki je zaokrožila pravi arabski piknik v središču prestolnice.

Nepogrešljivi del jedilnika

Skozi modra vrata, ki so na stežaj odprta, vedno diši po orientalskih začimbah, okrepčevalnica pa je vedno polna ljudi. In če je bila prva obedovalnica s tipično arabsko hrano v Sloveniji pred dobrim desetletjem še nekaj nenavadnega, ga danes skoraj ni Ljubljančana, ki ne bi poznal menda najboljšega falafla v mestu. Ko je Abid Shaar pred desetimi leti razmišljal o gostilnici, ki bi v Ljubljani ponujala avtentično arabsko hrano, sta hčeri Hana in Alja z veseljem pristopili k projektu. »Večina ljudi takrat ni vedela, kaj je falafel, a odziv je bil odličen in hrano so hitro sprejeli. Mnogi med njimi se radi vračajo,« se začetkov spominja Abid, ki se je iz Palestine pred štiridesetimi leti zaradi študija preselil v Slovenijo. Paradni konji Falaflove ponudbe so še vedno falafel sendvič, fatajer, hommos, arabski zavitki, pa šiškebab, knafa in arabski čaj. »Strežemo mesne in vegetarijanske jedi z veliko sveže zelenjave. Predstav­ljamo sredozemsko kuhinjo z Bližnjega vzhoda. Če verjamete ali ne, toda številni Arabci, ki pridejo v naš lokal, so navdušeni nad hrano, ki jo pripravljamo,« nadaljuje sogovornik, ki si je že kot študent želel, da bi Slovence bolje seznanil s svojo kulturo. »Običaj na Bližnjem vzhodu je takšen, da ljudje kupijo falafel v uličnih prodajalnah in ga ne priprav­ljajo doma. Tudi pri nas je tako. Ker je s pripravo veliko dela, ga nikoli ne pečemo doma, in če si ga zaželimo, ga pojemo kar v okrepčevalnici na Trubarjevi,« razloži Hana. Falafel je v arabskem svetu nepogrešljiv del vsakodnevnega jedilnika, saj spodbudi apetit. Menda ga je mogoče najti skoraj za vsakim vogalom. Tudi pri nas je postal priljubljen. Mnogi si ga privoščijo namesto kosila, malice ali večerje.

Zadovoljni jedci

»Čeprav je jed hitro pečena in se trudimo, da gostom hitro postrežemo, pa je to, kar ponujamo, vendarle zdrava hrana. Uporabljamo le svežo zelenjavo, nič konzerviranih sestavin ali dodatkov, ki bi bili škodljivi za zdravje. Vse recepture so avtentične in povezane s tradicijo. Za nas je največje veselje zadovoljen jedec, prav po arabsko sit. Na Bližnjem vzhodu je namreč navada, da hrane na mizi nikoli ne zmanjka,« sta zgovorni sestri Shaar. »Ker jedi izvirajo iz krajev, kjer je vroče, je meso največkrat le za prilogo. Veliko uporabljajo stročnice in različne začimbe. Prav iz stročnice, čičerke, je tudi falafel, ki mu dodamo peteršilj, čebulo, česen, koriander, vodo in mešanico več kot dvajsetih orientalskih začimb. Toda če sestavine niso v pravem razmerju, lahko hitro razpadejo, zato je s pripravo treba imeti nekaj izkušenj,« razloži Hana, ki dodaja, da jedi praviloma niso pikantne. In ne le sveže sestavine, ki jih uporabljajo, osnovna sestavina njihovih jedi je, kot dodaja Abid, ljubezen. »Pravzaprav veliko ljubezni! V Falaflu smo znani po veliki ljubezni do kuhanja. Da pa je naš falafel tako okusen, se v njem skriva še ena skrivnost,« z nasmeškom pove Abid in pokaže na mezinec: »Poglejte, tu notri je – v Abidovem malem prstu.«