Tiskane izdaje
Slovenskemu turizmu povzročajo letos precejšnje težave – Italijani, ki se v primežu krize celo poleti zadržujejo doma. Ker so najštevilnejši tuji gostje pri nas, pušča njihov osip viden pečat. K sreči, pravi Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), izgubo zmanjšujejo gostje iz nekaterih drugih držav. Ob koncu glavne turistične sezone smo se pogovarjali o tem, kakšno poletje bo letos preživel slovenski turizem, kaj ga čaka v prihodnjih mesecih, kako nagovarja tujce z oslabljenim proračunom, kaj bo zanj pomenila spojitev s podjetništvom.
Za zdaj so znani podatki Statističnega urada RS za letošnje prvo polletje: prihodov turistov je bilo za tri odstotke več kot v istem obdobju lani, prenočitev za odstotek več. Kakšne podatke pričakujete za glavna poletna meseca glede na poročila s terena?
Najprej bi rada poudarila, da je bila rast prihodov in prenočitev tujih gostov višja: prvih je bilo za šest odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, prenočitev za štiri odstotke več; v celotni strukturi obiska so tujci predstavljali 62-odstotni delež. Tak rezultat je presegel napovedi. Evropska turistična komisija je namreč za Evropo predvidela dolgoročno umirjanje turistične rasti: mednarodni turizem naj bi se povečeval v povprečju za tri odstotke na leto. Za letos so napovedovali celo stagnacijo. Tako smo lahko kar zadovoljni, ko govorimo o fizičnih kazalnikih. Sicer smo veseli večjega obiska s trgov, kjer je bila STO najbolj aktivna: Avstrijcev je bilo za 11 odstotkov več, Nemcev za sedem, Rusov za 19 odstotkov. Razveseljiva je tudi rast števila turistov iz Nizozemske (28 odstotkov), Japonske (34 odstotkov), za prav toliko iz Izraela, Koreje (39 odstotkov). Poleg tega se je doba bivanja turistov iz nekaterih držav, recimo Amerike, Japonske in Rusije, podaljšala – kljub splošnemu trendu njenega skrajševanja. Poročila s terena za prejšnji mesec pa so različna: v Ljubljani so imeli izjemno visoko rast števila prihodov, večji kot lani je bil obisk na Bledu, malce slabši v Portorožu ...
Pa Italijani, tradicionalno najštevilnejši gostje? Letos močno zategujejo pas in potujejo bistveno manj, tudi v Slovenijo. Še zlasti jih pogrešajo v zdraviliščih in na Obali.
Osip italijanskih turistov je seveda problematičen, saj predstavljajo v strukturi tujega obiska petinski delež. V prvem polletju jih je bilo štiri odstotke manj, ustvarili so osem odstotkov manj prenočitev kot lani v prvih šestih mesecih. Bojim se, da je bil julija osip Italijanov še večji in da se bo nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, saj se kriza v Italiji poglablja. O zmanjšanju števila italijanskih gostov poročajo tudi druge države. Sicer pa študije kažejo, da se je število turistov iz držav, ki so potonile v krizo, recimo iz Španije in Grčije, povsod precej zmanjšalo. K sreči smo v Italiji, še zlasti na njenem severu, Slovenijo v prejšnjih letih kontinuirano promovirali, tako da smo si zagotovili razmeroma dobro prepoznavnost. V drugi polovici leta sicer nimamo več denarja za večje oglaševalske akcije v Italiji, a trženjske dejavnosti zaradi že navezanih stikov z novinarji in partnerji ter ob sodelovanju slovenskega turističnega gospodarstva niso zamrle.
Že v začetku poletja je turistično gospodarstvo poročalo tudi o skromnejšem obisku in prenočitvah domačih turistov. Čeprav je delovanje STO usmerjeno povečini v tujino, je od začetka krize ob koncu leta 2008, ko so domači gostje vsaj dve leti višali splošno raven obiska in prenočitev, vendarle zavzela aktivnejšo vlogo tudi na domačem trgu. In zdaj?
V času krize, ko je očitno, da je domač trg oslabljen, svoje dejavnosti še intenzivneje usmerjamo v tujino; še zlasti glede na omejeni proračun, ki ga imamo. Sicer pa vsa leta namenjamo nekaj odstotkov proračuna tudi promociji dopustovanja domačih gostov v Sloveniji. Tako nadaljujemo akcijo Na lepše, zbrali smo malce več kot 230 paketov domačega turističnega gospodarstva in jih objavili na našem spletnem portalu na strani, ki smo jo pripravili posebej za slovenske turiste. Glavnino proračuna, dobrih 70 odstotkov, sicer namenjamo za aktivnosti na primarnih evropskih trgih (v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem, v Beneluksu, Ruski federaciji in Veliki Britaniji), s katerih prihaja največ turistov – ti ustvarjajo tudi največ prenočitev. Povečali smo delež za trženje v čezmorskih državah, s pet na deset odstotkov, saj obisk iz njih narašča.
Pred leti so se na STO odločili, da bodo trženjske dejavnosti v tujini bolj razpršili, da bi se razbremenili prevelike navezanosti na ključne trge (še zlasti Italijo, Avstrijo in Nemčijo) in nagovorili večji del sveta. Zdaj se zdi, da ste pršenje opustili.
Ob omejenem proračunu seveda ne moremo uspešno nastopati na prevelikem številu trgov. Skupaj z gospodarstvom smo glede na njihove potenciale in slovensko turistično ponudbo ter ob upoštevanju razpoložljivih sredstev jasno definirali tri skupine trgov, na katerih izvajamo promocijo. Ključni evropski trgi, ki sem jih že omenila in v katere vlagamo približno tri četrtine proračunskega denarja, predstavljajo tudi skoraj tri četrtine prenočitev; večina jih je blizu, na nekaterih imamo predstavništva. V teh državah že vrsto let nastopamo skupaj s turističnim gospodarstvom in komuniciramo tako s potencialnimi turisti kot s poslovnimi javnostmi. Druga skupina so preostali evropski trgi, ki predstavljajo približno 20 odstotkov prenočitev, tretja pa so perspektivni čezmorski trgi, na katerih smo, kakor že omenjeno, povečali delež proračuna za promocijske dejavnosti.
Glede ključnih trgov slovenskega turizma je bilo v prejšnjih letih večkrat rečeno, da so tudi na njih še velike rezerve: v Italiji, recimo, je najbolje »pokrit« sever, v Nemčiji je sever, nasprotno, velik neizkoriščen potencial. A se je vselej zataknilo pri preskromnih letalskih povezavah in neuresničenih željah po novih linijah. Mimogrede: pred dnevi je Adria Airways sporočila, da pozimi ne bo letela v London.
Dostopnost je res ena večjih ovir za uspešnejši turistični razvoj Slovenije. Pa ne samo letalska, čeprav zaradi nje izgubljamo britanske turiste, in bojim se, da se bo podobno nadaljevalo tudi v prihodnje. Tudi druga prometna infrastruktura ni najboljša, še zlasti železniška; pa ljudje čedalje raje potujejo z vlakom. Problematična je tudi dostopnost z glavnih prometnic, torej avtocest, do nekaterih turističnih središč.
Že nekaj let ima eno glavnih vlog v promociji slovenskega turizma poudarjanje zelenega. Kakšen je vaš pogled na ta razvoj? Kako navsezadnje obljubljati zeleni turizem, če javna prometna infrastruktura, eden njegovih temeljev, nikakor ne zadošča pogojem zanj?
Kljub temu je zeleni oziroma trajnostni turizem za Slovenijo velika priložnost. Predvsem zaradi njenih naravnih danosti in prizadevanj za njihovo ohranitev. Turisti so vse bolj občutljivi na to, ali so države do okolja prijazne. Turistično gospodarstvo stopa po tej poti, v vse več podjetjih se trudijo poslovati zeleno oziroma trajnostno, v večini se pomena te usmeritve vsaj zavedajo. A napredek je prepočasen. Na našem spletnem portalu je zelenemu turizmu namenjeno posebno »poglavje«, v katerem obiskovalce seznanjamo z zelenimi možnosti, objavljamo raziskave in projekte s tega področja, spremljamo napredek ... A turizem ne more biti osamljen v teh prizadevanjih; država mora sprejemati ustrezne ukrepe zanje na vseh ravneh. Turist je lahko v hotelu maksimalno zadovoljen, ko stopi na ulico, pa je lahko takoj slabe volje, če destinacija ni ustrezno urejena ...
Nova turistična strategija predvideva večje, tudi finančno sodelovanje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pod domeno katerega sodi turizem, s preostalimi sektorji, ki so prav tako (ne)posredno vezani na njegov razvoj, toda: kakšni so dejanski obeti?
Če želimo povečati konkurenčnost v turizmu, je uresničevanje ukrepov strategije, ki sodijo v domeno različnih resorjev, nujno. Bo pa to zlasti v času krize težje izvedljivo.
Kako neuspešno je lahko to sodelovanje, je razkrilo poenotenje zimskih šolskih počitnic; šolsko ministrstvo ni prisluhnilo opozorilom gospodarskega in turističnega gospodarstva, da bo s tem turizem precej oškodovan. So pa zdaj počitnice spet razdeljene ...
Hvala bogu! Tudi z vidika trajnostnega razvoja, če se že zavzemamo zanj, je bilo popolnoma neustrezno vse nagrmaditi v en teden!
Doslej ste večkrat omenili omejeni proračun. Letos je z varčevalnim rebalansom proračuna vlada močno prizadela tudi vašega: prejeli ste za približno polovico manj državnega denarja za trženje in razvoj ter za 19 odstotkov manj za delovanje, kot bi potrebovali glede na sprejeti načrt. Za prvo 3,4 milijona evrov, drugo dva milijona. Takrat ste opozarjali, da to v času, ko je za STO že vrsta izvedenih aktivnosti na trgu, hkrati pa pomembni večji dogodki že potekajo, pomeni ročno zavoro za večino trženjskih dejavnosti slovenskega turizma na tujih trgih v drugi polovici leta. To bo poslabšalo rezultate in konkurenčnost slovenskega turizma in z njim povezanega gospodarstva v tem letu in v prihodnjih, ste opozorili. Odtlej je minilo nekaj mesecev. Kakšne so posledice?
Aprila je bilo res hudo, glede na to, da so bile dejavnosti na trgih v polnem zagonu. Podpisali smo že precej pogodbenih obveznosti, nismo pa vedeli, katere bomo lahko izpeljali. Tako smo se lotili pogajanj za zniževanje stroškov, dogodke, za katere smo bili že vnaprej dogovorjeni, smo okrnili oziroma vsebinsko prilagodili. Ključno je bilo, da so se v pripravo večjih poslovnih dogodkov vključili slovenski partnerji. Odpovedati smo morali nekatere sejme v Rusiji in Aziji, digitalne kampanje v drugi polovici leta, ustavili smo nekatere razvojne projekte ... Hkrati so nam na ministrstvu zagotovili, da bomo lahko izgubo vsaj deloma nadomestili z evropskim denarjem, tako da smo se julija prijavili na razpis, ki nam bo zagotovil skupaj štiri milijone evrov v tem in prihodnjih dveh letih.
Koliko denarja iz državnega proračuna, ki je vaš ključni vir, pa boste prejeli za delo v prihodnjem letu?
Prejeli naj bi približno toliko kot letos. Prejšnja leta je bil naš proračun blizu 10 milijonov evrov, s čimer je bilo mogoče precej narediti. V strategiji je sicer zapisano, da bi za konkurenčen nastop na tujih trgih potrebovali približno 20 milijonov evrov.
V začetku prihodnjega leta naj bi se STO združila z javno agencijo za tehnološki razvoj (TIA) in javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Se že pripravljate na združitev?
Srečali smo se vsi trije direktorji in se pogovarjali o vsebinah nove agencije, o tem, kje se podvajamo, kje so mogoče sinergije. Mislim, da bi se lahko povezani intenzivneje predstavljali na trgih, na katerih nismo toliko navzoči, kar zadeva sinergije turizma z drugima dvema področjema, menim, da bi lahko združitev, recimo, okrepila uporabo državne znamke I feel Slovenia na več ravneh kot zdaj. Predvsem pa si želimo, da bomo lahko tudi združeni ohranjali samostojnost, sledili svojemu poslanstvu, imeli še naprej status nacionalne turistične organizacije, saj jo imajo vse države.
A porajajo se bojazni, da bo to turizem še dodatno oslabilo. Prejšnji aktualni razvojni načrt je sicer predvidel reorganizacijo STO na povsem drugi ravni: na večjem povezovanju z gospodarstvom, ne v okviru vlade.
Prav zato si močno želimo in si bomo prizadevali, da bomo delovali samostojno in v skladu s svojim poslanstvom.
Nobena vlada v zadnjih letih turizma v resnici ni postavljala prav visoko na lestvici gospodarskih prioritet. Zdajšnja je sprejela različico turistične strategije, po kateri turizem v prihodnjih petih letih ne bo najuspešnejša gospodarska panoga, ampak zelo uspešna ...
Turizem bi si zaslužil boljši položaj. Resnično verjamem, da bi lahko postal ena od najuspešnejših panog. Navsezadnje je delež turizma v BDP 12-odstoten, zaposluje skupaj dobrih sto tisoč ljudi ali okoli 12 odstotkov vseh v Sloveniji, delež priliva turizma v celotnem izvozu je 9,2 odstotka, je največja izvozna storitvena dejavnost, ki državi z DDV prinese 250 milijonov evrov na leto. Je izjemna priložnost za majhna podjetja, ki jih v slovenskem turizmu močno primanjkuje. Promovira trajnostni razvoj, za katerega naj bi si prizadevala vsa država, pomembno prispeva ugledu države ... In navsezadnje: potovanja so izjemno visoko na lestvici človekovih potreb in se jim večina tudi v krizi ne odpove, kvečjemu spremeni potovalne vzorce. Čeprav ugotavljamo, da se v nekaterih državah, v Nemčiji, recimo, povečuje število tistih, ki še več potujejo, a prav tako onih, ki ne potujejo, kar je mogoče pripisati krčenju srednjega sloja. Sicer v krizi ljudje potovanja skrbneje načrtujejo, manj trošijo, morda dopustujejo krajši čas, obiskujejo bližnje destinacije ...
Uspešnost turizma se vselej presoja s fizičnimi kazalniki, najpogosteje se govori o številu prihodov, prenočitev, porabi. Redkokdaj pa kdo omeni, da je poslovanje večine največjih slovenskih turističnih družb v težavah ...
Glede na podatke o obisku, prenočitvah in potrošnji tujih turistov je trend pozitiven. Če pogledamo bilance podjetij, pa ugotovimo, da se izguba v panogi povečuje. Povečujejo se tako prihodki kot stroški, a prvi ne dovolj, da bi pokrili druge. Med drugim zato, ker so številna podjetja v času krize popustila pod pritiskom cenovne konkurenčnosti in pocenila ponudbo. Smotrneje bi bilo, če bi ceno zadržali in iskali poslovne priložnosti drugje: v oblikovanju domiselne, drugačne ponudbe, v dodani vrednosti ... Kar zadeva odhodke, pa ni toliko problem v tekočem poslovanju, ampak v preteklem, v obsegu in načinu zadolževanja, naložbah ... A kljub temu trdno verjamem, da je turizem izjemno obetavna panoga.
Do leta 2016 bo imel slovenski turizem:
• za 4 odstotke več prihodov turistov na leto
• za 2 odstotka več prenočitev na leto
• za 6 do 8 odstotkov višji priliv od porabe tujih gostov na leto (Vir: Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016)
