Stoodstotne varnosti na tem svetu ni

Ko se v tako kratkem času zgodi več letalskih nesreč, se v ljudi hitro naselijo strah in dvomi o statistiki, ki potrjuje, da je letalski promet še vedno eden najbolj varnih načinov prevoza, zlasti če primerjamo število smrtnih žrtev, ki jih sicer vsako leto zahtevajo ceste. Kljub temu bi utegnilo leto 2014 z dobrimi 700 smrtnimi žrtvami v šestih nesrečah v dobrih šestih mesecih postati eno najslabših za letalski potniški promet v zadnjih letih.

Enajsti februar v Alžiriji 76 mrtvih, 8. marca ena najbolj skrivnostnih letalskih nesreč doslej, katere vzrok še vedno ni poznan in ga ne bodo ugotovili, dokler ne bodo našli razbitin boeinga 777-2H6ER – te naj bi bile nekje v Indijskem oceanu, skupaj z 239 trupli. Štirinajstega junija je strmoglavljenje ukrajinskega vojaškega letala v bližini Luganska odneslo 49 življenj, pred kratkim, 17. julija, 298 mrtvih v ukrajinskem Hrabovu v boeingu malezijske letalske družbe, 23. julija je na območju Tajvana v strmoglavljenju umrlo 48 ljudi, dan pozneje pa v alžirskem letalu McDonnell Douglas MD-83 kar 116 ljudi. Vzroke zadnjih nesreč še preiskujejo – alžirsko in tajvansko naj bi strmoglavilo zaradi slabih vremenskih razmer, v ozadju tistih dveh na ukrajinskih tleh so politični razlogi: skoraj gotovo je šlo za sestrelitev. A dokler preiskava ni končana, so vse ugotovitve zgolj ugibanja, ta pa puščajo veliko prostora za najrazličnejše bolj ali manj verjetne teorije, tudi teorije zarot, ki se s pomočjo (nekaterih) medijev hitro širijo med ljudmi in povzročijo še večji preplah kot sicer, se je strinjal Toni Stojčevski, preiskovalec za letalske nesreče in incidente na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Je pa priznal, da so letalske nesreče v zadnjem času res po svoje nenavadne. »Tako po številu, zgoščenem obdobju, v katerem so se zgodile, kot po vzrokih,« je dejal Stojčevski. Te preiskujejo preiskovalci, ki so, kot je poudaril, popolnoma neodvisni, tudi od politike, in vsakršno ugibanje o vzroku nesreče pred končnim preiskovalnim poročilom bi bilo za preiskovalca najmanj nestrokovno, če že ne sporno. »Vseeno je nesporno, da letalski promet ostaja zelo varen, a stoodstotne varnosti na svetu pač ni,« je dejal Stojčevski.

Strogi nadzor

Letalski promet je sicer ena bolj nadzorovanih in reguliranih zadev v svetu, zlasti v zahodnem svetu, kjer za vsako najmanjšo podrobnost obstajajo posebni protokoli, pa naj bo to servis letala ali komunikacija med pilotom in zemljo – ravno ta, podpora s kopnega, kot se je pokazalo iz preiskav letalskih nesreč v preteklosti, utegne manjkati v nekaterih afriških ali bližnjevzhodnih državah, občasno tudi usposobljenost ekip za ravnanje v skrajnih vremenskih razmerah, pomanjkanje prave opreme, s katero je laže nadzorovati dogajanje na nebu. »Medtem pa pri nas nadzor nad nacionalnimi letalskimi organi izvaja evropska komisija za civilno letalstvo EASA, nacionalni organ operaterja pa nadzira sistem licenciranja operaterja, ki med drugim zajema licenciranje osebja, letala in letalske operacije. Pri čemer nobena licenca ni trajna, saj jo morajo operaterji obnavljati z rednimi in izrednimi nadzori in pregledi. Letalske družbe zunaj EU, ki ne izpolnjujejo pogojev za letalski potniški promet, pridejo na črni seznam in za te letalske prevoznike velja prepoved opravljanja letov v EU,« je pojasnil preiskovalec za letalske nesreče in incidente. Kljub temu pa pregled seznama letošnjih nesreč v bazi Aviation Safety kaže, da so bila v nesreče vpletena zgolj štiri letala letalskih prevoznikov s črne liste – tri so se končale brez smrtnih žrtev, v strmoglavljenju nepalskega letala sredi februarja pa je življenje izgubilo 18 ljudi.

Statistika (ne) laže

Katera letalska družba je najvarnejša, lahko potniki preverimo tudi na spletni strani javne agencije za civilno letalstvo, a kot opozarjajo v Aviation Safety, je iz podatkov o smrtnih žrtvah vseeno težko določiti, kateri letalski prevoznik je »varen« ali »nevaren«. »Varnost ni vedno odvisna od samega letala oziroma letalskega prevoznika, ampak tudi od drugih dejavnikov: od tega, v kakšnem okolju letalski prevoznik deluje – gorski teren ali območje, kjer je veliko neviht –, do dejavnikov, na katere nihče nima vpliva: ugrabitve letal, poskusi sestrelitve in podobno.«