Tiskane izdaje
Očitno je tak čas, da vznika čedalje več posameznikov, ki si želijo rešiti svet ali vsaj kak košček sveta. Alenka Žumbar Klopčič, odgovorna urednica in direktorica Energetika.NET ter pisateljica in lastnica podjetja Eko knjiga, se je povezala z mladimi slovenskimi ustvarjalkami ter z njimi zasnovala torbico. Po vsakem nakupu bo del kupnine romal v poseben sklad za mlade, iz katerega bodo sofinancirali njihovo izobraževanje.
V projekt je Alenka Žumbar Klopčič, ki se tako v zasebnem kot poslovnem življenju zavzema za lepši svet in zdravo okolje, vključila več deležnikov; svoja projekta, portal za (energetsko) ozaveščanje Energetika.NET in Eko knjiga, katere osnovni namen je zlasti v publicistiki pozivati k varovanju okolja, ter slovenske ustvarjalke, s katerimi je v preteklosti prihajala v stik med opremljanjem svojih knjig.
»Zdelo se mi je, da lahko, če vse to združim, nastane nekaj lepega in konkretnega, in porodila se je ideja za torbico. Poimenovale smo jo Tashka,« je na kratko strnila Žumbar Klopčičeva. En sam izdelek je tako preplet dela več parov rok. Mladostno ustvarjalnost torbic poudarjajo uokvirjene ilustracije sodobne dame izpod rok Marte Bartolj ter z naravo navdahnjeni umetniški simboli in unikatni pečati iz fimo mase, delo Andreje Krašna in Eve Pestotnik, medtem ko uradno priznani rokodelski izdelek, všita pletena slamnata kita Vere Antonin, spominja na pretekle čase, ko so slovenske ženske pletle kite za slamnike in cekarje. Notranjost iz umetnega usnja pa je opremljena z besedilom iz v angleščino prevedene knjige pisateljice Alenke Žumbar Klopčič.
Preteklost-sedanjost-prihodnost
»Takšna bo prva kolekcija torbic, glede podobe naslednjih pa je še vse odprto, vemo le, da bomo uporabili idrijsko čipko, zato že zdaj vabim mlade ustvarjalce, naj se nam pridružijo s svojimi idejami.« Tashka, kot je dejala Žumbar Klopčičeva, sporoča, da ne smemo pozabiti svoje zgodovine, opozarja, naj ne pozabimo na bralno kulturo, ki nam med drugim omogoča bolje razumeti svet okoli sebe, hkrati dokazuje ustvarjalnost mladih slovenskih ustvarjalk ter priča o slovenski pridnosti. »Torbice namreč šiva moja mama, že dolgo brezposelna šivilja, za zdaj brezplačno, ker denarja (še) ni, tudi ustvarjalke prispevajo svoje izdelke precej pod ceno – takšni so pač mnogi začetki in tudi zato smo v projekt vstopili brez pričakovanj. No, kar pa je pri Tashki najbolj pomembno, je njen namen; deset evrov od vsake prodane torbice bomo namreč prenesli v poseben sklad za mlade, iz katerega bomo sofinancirali njihovo izobraževanje v medijsko-založniški hiši Energetika.NET,« je pojasnila njena direktorica.
Priložnost za mlade
Najprej so razmišljali, da bi izkupiček od prodaje namenili materinskim domovom, nato pa so na Energetika.NET izvedli projekt Podjetni petek in se na svoje oči prepričali, koliko mladih išče in si skorajda bolestno želi priložnosti za delo. »Ker ne dobijo službe, smo se odločili, da poskušamo podpreti področje izobraževanja mladih, pri čemer smo se uspešno povezali tudi z organizacijo Nefiks.« Ta, kot je znano, poudarja pomen neformalnega izobraževanja oz. pridobivanja znanja in ga beleži na način, ki je primeren tako za potrebe nadaljnjega izobraževanja kakor zaposlovanja.
Načrt za prihodnje leto je, da pod okriljem programa Modri svet za mlade, ki ga je Eko knjiga ustanovila skupaj z družbo Energetika.NET, najmanj trem obetavnim mladim ponudijo priložnost in jih opremijo s praktičnim znanjem in poslovnimi izkušnjami, zlasti na področju marketinga, trženja in energetskega svetovanja, v sodelovanju z zavodom Nefiks pa bodo na natečaju izbrali tudi najmanj enega kandidata za usposabljanje na področju novinarstva. »Natečaj je že odprt, kandidati pa se bodo za omenjeno mesto potegovali z dvema tekstoma: s člankom o osebi, ki je dobila zaposlitev, in drugim z naslovom Energetika jutri. Prispele prispevke bo pregledala strokovna komisija in izbrala najbolj prepričljivega,« je pojasnila Žumbar Klopčičeva.
Vir za njihove »plače« za najmanj trimesečno usposabljanje bodo sredstva iz Tashkinega sklada, ki se bo polnil s prodajo torbic. Različno velike torbice bodo na voljo v različnih barvah, velikostih in oblikah, po ceni med 30 in 60 evri, kupiti jih bo mogoče v spletni trgovini tashka.si, prek Eko knjige in tudi v drugih trgovinah, če bodo trgovci pokazali interes za to. »Vsak, ki bo kupil torbico, bo s tem podprl celotno idejo, hkrati pa bo vedel, da gre za popolnoma domačo produkcijo. In to lepo.«
Vsi bodo pridobili
Svojo idejo bi radi razširili po vsej Sloveniji in tudi druga podjetja spodbudili, da del svojega izkupička namenijo za podporo mladim, jim odprejo vrata in dajo priložnost za pridobitev delovnih izkušenj. Sami so projekt že zagnali, saj so za energetsko svetovanje našli mlado študentko, ki dela v CER kot koordinatorka, usmerjevalka povpraševalcev k ustreznim strokovnjakom. Predstavili jo bodo na 1. Tashkini čajanki, ki bo v petek ob 9.30 v CER (BTC v Lubljani), takrat bo uradno stekla tudi prodaja tashk. »Načrtujemo, da bi čajanke postale stalnica, saj bomo na njih predstavljali, kako nam gre, kaj smo dosegli, kako gre mladim, ki smo jih vzeli pod svoje okrilje. Želimo namreč, da je naše delovanje transparentno, s tem pa tudi sebi nastavljamo ogledalo, ali gremo v pravo smer.«
A kot je poudarila sogovornica, se bodo morali izkazati tudi mladi. »Če bodo izbrani, si bodo lahko pridobili bogate izkušnje, dobili vpogled v poslovni svet, v energetiko, bolj bodo (energetsko) pismeni, prejeli bodo priporočilna pisma, ki jim bodo nedvomno pomagala tudi pri potegovanju za druga delovna mesta. Ne nazadnje bodo imeli možnost, da si že pri nas zagotovijo stalno delo, če se bo vse poklopilo,« je povzela Žumbar Klopčičeva.
»Zdaj je žal tako, da delovnih mest ni, a zaradi tega se mladi ne bi smeli prepustiti apatiji, ampak se še bolj aktivirati, biti še bolj prodorni, inovativni in delovni, ker se jim bo to prej ali slej nekje povrnilo. Govorim iz lastnih izkušenj,« je dejala ob spominu, koliko časa so s sodelavkami pro bono pisale za Eko knjigo, preden so si lahko začele izplačevati honorar. Zdaj lahko z izkupičkom (deloma) že podprejo nekatere druge (dobrodelne) projekte.
