Tiskane izdaje
Črna na Koroškem – Koroško že deset let pesti pomanjkanje družinskih zdravnikov, do zdaj so težavo poskušali reševati različno, vendar želenih rezultatov ni bilo. Ena od možnosti za podeželje je tudi uvedba podeželskih ambulant, ki bi zahtevale drugačen sistemski pristop.
Po podatkih dr. Tita Albrehta z Inštituta za varovanje zdravja RS je na Koroškem za petino manj zdravnikov kot v jugovzhodni Sloveniji, Obalno-kraški regiji ter Pomurju, poleg tega je zdravstvena oskrba zaradi velikih razdalj, slabih cest in razpršene poselitve slabše dostopna.
»Oddaljenost bolnišnice in terciarnih centrov je pomemben element dostopnosti. Vse slovenske bolnišnice, razen slovenjgraške in trboveljske, so ob avtocestnem križu, kar pomeni, da so bolniki v največ eni uri v terciarnem centru. Za Korošce je to nedosegljivo,« ugotavlja Albreht. »Zaradi geografskih značilnosti in infrastrukturnih omejitev bi morali znotraj regije dati prednost primarnemu zdravstvu in njegovi dobri organiziranosti.«
Kljub štipendiji drugam
Splošnih zdravnikov pa na podeželju močno primanjkuje. Finančna spodbuda po Albrehtovem mnenju sama po sebi ni zadosten razlog, da bi prišli in ostali, včasih celo pritegne ljudi z napačnimi motivi. Koroške občine so skupaj z Regionalno razvojno agencijo že od leta 2004 poskušale s štipendiranjem študentov medicine zagotoviti, da bi se ti po študiju vrnili na Koroško. »V regiji je zaradi tega ostalo pet ali šest zdravnikov, še vsaj enkrat toliko pa jih je, čeprav so imeli štipendije, odšlo drugam,« je povedala direktorica RRA Karmen Sonjak. Štipendije so morali ti zdravniki sicer vrniti, a so se s tem porušili dolgoročni kadrovski načrti zdravstvenih domov, ki so na te zdravnike računali.
Predsednik sveta koroške regije Boris Kralj je poudaril, da so pred leti po nasvetu ministrstva »v dobri veri, da bo rešitev prava, podelili koncesije, a zdaj kaže, da smo s tem celo poslabšali situacijo«.
V ZD Radlje imajo tako le še dva zdravnika, zaposlena v javnem zavodu, oba že izpolnjujeta pogoje za upokojitev. Hkrati je brezposelnih dvesto mladih zdravnikov, po besedah direktorja ZD Ravne Stanislava Pušnika »zaradi popolnega neravnovesja na področju specializacij«. Letos so na Ravnah sicer zaposlili šest mladih zdravnikov, »a žal prepozno za to, da bi sistem v prihodnjih letih lahko deloval vsaj približno normalno«, saj zdravniki začetniki ne smejo delati samostojno. »Na srečo se še lahko opremo na upokojence, to rešuje položaj in ga bo moralo še v prihodnjih letih.« Vsaj polovico dela tako opravijo pogodbeni sodelavci, vsi štirje koroški zdravstveni domovi pa sodijo med dvanajsterico tistih, ki poslujejo z izgubo. Pozitivno jih posluje 45.
Dr. Janko Kersnik s katedre za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete meni, da bi bila najboljša rešitev za podeželske ambulante ta, da bi dobile status referenčne ambulante družinske medicine, kar pomeni okrepitev kadra in več sredstev za materialne stroške. »Na vsaki lokaciji posebej je treba proučiti, katere so konkretne potrebe in kaj bi privedlo ustrezne kadre v tisto okolje. Pozabiti moramo na uravnilovko, po kateri so zdravniki v vsakem ZD enako obravnavani in nihče nima možnosti, da bi jih drugače nagradil ali pripeljal v kraj.« Kersnik je povedal, da so koncept ruralnih ambulant že predstavili ministrstvu, »a leži v predalu, ker je povezan tudi z določenimi finančnimi sredstvi«.
