Tiskane izdaje
Ljubljana – Dr. Patricia A. Meglich z univerze v Nebraski, ki ima sicer korenine v Sloveniji, saj sta bila oba njena dedka rojena tu, je predavala na poletni šoli ekonomske fakultete. Strokovnjakinja upravljanja s človeškimi viri meni, da bi morali študenti pred diplomo obvezno pridobiti nekaj delovnih izkušenj.
V Sloveniji ste tretje leto zapored. Se je v tem času zelo spremenila?
Lani sem v Sloveniji zelo uživala, zato sem se odločila, da tu letos preživim več časa. Država se verjetno ni spremenila, se je pa poslabšalo gospodarstvo, zato tokrat pogosteje poslušam o stiskah ljudi.
Stopnja brezposlenosti mladih se je v Sloveniji v zadnjem letu povečala največ med državami Evropske unije. Kaj bi vi kot strokovnjakinja za upravljanje s človeškimi viri mladim svetovali pri iskanju zaposlitve?
Če je gospodarstvo v krizi, moramo biti mobilni. Ker se starejši ne želijo upokojiti, saj se zaradi pomanjkanja sredstev bojijo, kako bodo živeli, ni priložnosti za mlade. To je velika težava in to se dogaja vsepovsod. Če ne najdeš priložnosti doma, moraš pogledati k sosedom. Ne moreš preprosto samo sedeti in čakati. Zato bodo morali mladi ali prevzeti pobudo in ustanoviti svoje podjetje – to sicer ni za vsakogar – ali pa morajo v tujino, kjer si bodo poiskali službo in pridobili izkušnje. In se vrnili, ko bo tu lažje.
Kako pa naj bodo bolj privlačni za delodajalce?
Nekaj, kar po mojem mnenju lahko pomaga, in kar najverjetneje velja povsod, zagotovo pa v ZDA, je pridobivanje praktičnih izkušenj, lahko le nekajmesečnih v različnih panogah in podjetjih. Imeti odlično izobrazbo in biti brez izkušenj še vedno ni dobra kombinacija.
Izkušnje imajo dvojni učinek. Mladim, ki imajo vizijo, da bi bila zaposlitev v določenem podjetju v posamezni panogi zanje idealna, saj so o tem brali in to tudi študirali, pomagajo ugotoviti, ali je to zares nekaj, v čemer bi uživali. Poleg tega lahko na osnovi izkušenj začnejo pisati življenjepis, iz katerega delodajalci razberejo še kaj drugega, kot le »to sem študiral, imel sem odlične ocene, še vedno pa čisto zares ne vem, kaj bom počel, ko bom dobil zaposlitev«. S tem tudi začneš srečevati ljudi iz panoge in si širiš tako zelo pomembno socialno mrežo.
Bi moral študijski sistem bolj poudarjati praktično delo?
Študenti bi morali obvezno pridobiti nekaj delovnih izkušenj, če želijo diplomirati. Velika razlika je med tistimi, ki imajo znanje iz knjig in predavalnic, ter med tistimi, ki so ga pridobili v praksi. Ti se naučijo tudi, kako se profesionalno obnašati in komunicirati, torej teh osnov, ki se jih je izjemno težko naučiti v šoli. Če se odločimo za obvezno prakso, bi morali zagotoviti, da tega ne bi izkoriščali delodajalci in v študentih videli zgolj brezplačno delovno silo. Študent bi moral dobiti vsaj minimalno plačilo.
Se v ZDA zavedajo pomena mlade delovne sile?
V nekaterih delih ZDA, kjer gre gospodarstvu dobro, sama prihajam iz takega predela, so delodajalci zagovorniki vključevanja študentov v njihov delovni proces. Včasih jih na poletno prakso povabijo že po zaključku drugega letnika, tako ima študent ob koncu študija vsaj tri mesece izkušenj pri tem podjetju. In v 75 odstotkih to vodi v redno zaposlitev. Gre za zmagovalno situacijo, saj lahko podjetje izobrazi študenta, tako kot želi, hkrati pa ga preizkusi, še preden ga zaposli. Študenti tako ugotovijo, ali si v tem podjetju sploh želijo delati.
Zakaj je pomemben razvoj kadrov?
Če pogledamo splošne svetovne trende, se zdaj upokojuje generacija ljudi, ki je bila rojena po drugi svetovni vojni. Za njimi je praznina, saj je generacija manjša. Gospodarstvo se bo izboljšalo in, čeprav je danes to nemogoče verjeti, bo primanjkovalo delavcev. Manj težav s tem bodo imeli tisti, ki bodo v svoje zaposlene investirali, jih izobraževali, jim ponujali izzive in omogočali karierni napredek, saj bodo ti delavci zaradi vsega naštetega želeli ostati pri teh delodajalcih. To sicer ni pomembno zgolj za to, da podjetje ohrani delavce, temveč tudi za razvoj izdelkov in sledenje trendom. Podjetje si ne more reči, pred sedmimi leti smo najeli ljudi z znanjem, dovolj so dobri. Niso. Svet okoli nas se spreminja prehitro. In če želiš biti podjeten, inovativen in uspešen, moraš investirati v ljudi.
Se vam zdi, da se tega podjetja zavedajo?
Se, je pa zelo težko meriti, kakšne so dejanske posledice vlaganja v ljudi. Težave le še spodbujajo podjetja, da si rečejo, to bomo naredili jutri, saj imamo danes bolj nujne zadeve. A kmalu to postane problem, ki mu niso kos. Podjetja, ki imajo dobre voditelje, se tega zavedajo in vlagajo veliko v kadre in razvoj talentov. To vidijo kot investicijo in ne kot strošek.
Šestdeset odstotkov stroškov v podjetjih je povezanih z ljudmi, kar je veliko. Pri Facebooku denimo je razlika med vrednostjo podjetja na trgu in vrednostjo same opreme, ki omogoča opravljanje dejavnosti, izjemno velika. In ta razlika je posledica inovacij, močne znamke, lojalnosti kupcev, človeškega kapitala. Tako kot pri tehnoloških podjetjih je tudi v storitveni dejavnosti. Če ne boš zadovoljen z ljudmi, ki tam delajo, boš pač našel isto uslugo nekje drugje. In dobra podjetja se tega zavedajo.
