Tiskane izdaje
Pravi, da se je od starega leta poslovil v svojem slogu, v novo pa je enainšestdesetič stopil na rojstni dan. Glede svoje politične prihodnosti je že pregovorno skrivnosten, toda upokojitve ne gre pričakovati. Kaže, da uživa v svoji županski vlogi in da mu godi, da lahko, če le hoče, zamaje koalicijski čoln. To je najlažje prek stranke, ki jo je ustanovil, vendar v (začasno) upravljanje pustil drugim.
Če začnemo z državno politiko, bi pojasnili, kako vidite svojo vlogo in vpliv v Pozitivni Sloveniji?
Pred skoraj letom dni, 12. januarja, sem na kongresu stranke zamrznil status predsednika. Nekaj dni prej sem v tej pisarni imel intervju z vašimi kolegi z Dnevnika, ki so sredi pogovora dobivali sms-sporočila, naj me vprašajo, kaj menim o poročilu KPK. O tem nisem vedel nič, šele ko sem končal z delom, sem zvečer začel brati to poročilo. Brez problema bi lahko ostal predsednik, če pa bi odstopil, bi najbrž nastal problem, ker me je na kongresu z neverjetno energijo podpiralo več kot osemsto delegatov. Potem sem spisal jasno odstopno izjavo, da odstopam z dnem, ko bo sestavljena nova vlada, da kandidatura Alenke Bratušek ne bi služila samo za rušitev Janeza Janše.
Zdaj se ne mešam v delovanje stranke, na svetu sem bil nazadnje, ko sem odstopil. Po moji oceni pa imam precejšen vpliv na članstvo, ampak ga zaenkrat ne preverjam.
Nekateri blizu vas naj bi zahtevali kongres stranke.
Če govorite o poslanski skupini, je nekoliko drugače. Teh 27 poslancev ima vpogled v delovanje države, sprejemajo zakone, sprejeli so proračuna za 2014 in 2015. Poleg tega je Slovenija dobila podporo evropske komisije za program izhoda iz krize, kar je dobra popotnica za naprej. Treba pa je vedeti, da poslancem volitve prinašajo negotovost, ker ne vedo niti, kdo bo na listi, in če bo, ali bo izvoljen. Večji del še vedno meni, s čimer se strinjam, da je treba izpeljati gospodarski program Pozitivne Slovenije, ki govori o tržnem gospodarstvu in socialni državi. Še vedno menim, da je Slovenija lahko vzor Evropi za izhod iz krize. Tako kot pred štirimi leti še danes verjamem, da se z varčevanjem ne da rešiti iz krize.
Če želimo imeti javno šolstvo, javno zdravstvo in pokojnine, ne vem, zakaj bi moral Karl Erjavec skrbeti za pokojnino moje mame ali mojo čez tri leta. Po štiridesetih letih dela moraš imeti zagotovljeno pokojnino, kar ni naloga ene stranke, ampak izhodišče državne politike. Erjavec in Gregor Virant, ki sta bila pred letom dni v Janševi vladi, sta podprla zakon, ki je prizadel 26 tisoč upokojencev, zdaj sta pa borca za te ljudi. Takšno državno politiko jim bom kar prepustil, pa naj se še naprej sprenevedajo.
Pripravlja se nova koalicijska pogodba. Kaj pričakujete od nje?
Ne vem, nisem je videl. Pozitivna Slovenija ima odličen program. Vedeti pa morajo, da brez gospodarske rasti ne bo šlo. Slovenija ima politike, ki se hvalijo, da niso ne levi ne desni, sam pa dodajam, da je za njih pomembno le to, da so v vladi.. Imamo takega, ki bi se radi pridružili naši stranki, ker njihova gotovo ne bo dosegla parlamentarnega praga. Predsedniku te stranke sem sporočil, da bi za božič lahko obiskal vsakega člana posebej, ker jih ima tako malo.
Primanjkljaj v proračunu pa hoče vlada zapolniti tudi s prodajo državnih podjetij, pri čemer ste zagrozili, da boste v primeru razprodaje izstopili iz stranke.
Nič nisem grozil, dal sem dve možnosti, ali bom ali pa me ne bo. Z izkušnjami ugotovite, da ko enkrat vse prodaš, nimaš več razvoja. Prepričan sem , da v nekaterih državah, ki nam jih dajejo za zgled, niso zadovoljni, da nimajo ničesar več svojega. Pri nas lahko primerjamo zgodbi Leka in Krke. Po vseh kazalcih, prihodkih, številu zaposlenih, vlaganjih, novih proizvodih, je domače podjetje boljše. Pa saj je logično, če moraš varčevati, boš najprej varčeval drugje in šele na koncu doma. Potrebujemo nacionalne šampione.
Spomnim se, da sem leta 2001 pisal takratnemu premieru Janezu Drnovšku, gospodarski zbornici in velikim podjetjem, da bomo v Mercatorju naredili lastniški model štirikrat 25 odstotkov. Če bi to takrat izpeljali, trdim, da ne bi bilo nobenega tajkuna, ker bi vsi posnemali ta model.
Danes pa Mercator že devetič prodajamo …
Da, včasih smo pa kupovali, kupili smo 24 podjetij. Sprašujem se, kje je razlika med Mercatorjem danes in leta 1997, ko sem ga začel voditi. Takrat je bil tudi v krizi. Pokrival je samo polovico Slovenije, zato je bil cilj s trgovinami zapolniti Slovenijo, nato republike nekdanje Jugoslavije, potem pa se razširiti do Bakuja in Kijeva, tako da bi bilo pokritih sto milijonov ljudi. . Mi smo naredili najboljše podjetje, trgovine še vedno stojijo na najboljših lokacijah. Razlika danes je v pristopu in tem, kaj prodajaš. Lahko tekmuješ s ceno ali s kvaliteto izdelkov in storitve, lahko si ponosen na to, da prodajaš kakovostne slovenske proizvode.
Torej vam je žal, da se prodaja?
Absolutno.
Glede na to, da Ivico Todorića poznate, vas je morda vprašal za nasvet?
Poznam ga zelo dobro, vendar ni rabil nič spraševati za nasvet. Kar je naredil, bi tudi sam. Zdaj je čas za kupovanje podjetij. Miroslav Mišković, Todorić in jaz smo imeli leta 2004 načrt, da bi se združili in bi imel Mercator polovični delež. Ta tri podjetjaustvarijo približno devet milijard evrov prometa, danes bi ga združeni dvakrat več, ker si ne bi konkurirali v isti ulici.
Pred časom je v našem intervjuju Borut Šuklje dejal, da je ta združitev padla v vodo, ker vi niste bili lastnik Mercatorja.
Rekla sta mi, ti si socialistični direktor, tebe lahko zamenjajo kadarkoli, kar se je tudi zgodilo.
Katera vladna odločitev vas je najbolj zmotila?
Najbolj pogrešam državne investicije. Še vedno menim, da ustanovitev slabe banke ni najboljši ukrep, kar se zdaj tudi vidi. Slaba banka upravljanje prevzetih slabih terjatev vrača bankam. Slaba banka bi lahko bila kvečjemu znotraj banke, saj tam vedo največ.
Verjetno je problem nezaupanje v banke, ki so si nakopale te slabe terjatve.
Zdaj smo pa tam. Potem je pač treba umakniti določene ljudi iz uprav in drugih organov banke.
Stresni testi bank so pokazali velikansko luknjo …
Ne verjamem, da je tolikšna.
Kolikšna pa je po vašem?
Polovica.
Lahko pojasnite? In zakaj naj bi bila tako napihnjena?
Najeli smo nekega tujca, da nam je povedal, da imamo 4,8 milijarde veliko bančno luknjo, kar je zelo konzervativna ocena. Vsi smo veseli, da lahko to sami rešimo, in ta storitev nas je stala približno 20 milijonov evrov. Zdaj je vprašanje, kako se bo luknja pokrila. Za primer vzemimo Celovške dvore. Vegrad je bil pri tem projektu leta 2000 dolžan 80 milijonov evrov. Takrat so ponudili 1990 evrov za kvadratni meter v nižjih nadstropjih in 2190 evrov v zgornjih. Ko sta izračun pripravljali ekipi NLB in našega stanovanjskega sklada, bi za stanovanja, ki bi jih takrat prodali v trenutku, iztržili 96 milijonov evrov. Zdaj se teh štiristo stanovanj, ki jih je v stečajni masi dobila NLB, prodaja po 1400 evrov za kvadratni meter. Ne vem, ali jih bodo lahko prodali po tej ceni, verjetno bo na koncu še kakšnih 200 evrov nižja. Zdaj pa, če jih je NLB prenesla na slabo banko po ceni, na primer, 300 evrov, jih bo DUTB prodala po 1200 in z lahkoto prikazala neki uspeh. Zakaj pa tega nismo naredili pred tremi leti? Mislim, da zato, ker si direktorji, ki so zamenjali prejšnje, ne upajo vleči potez, ampak raje čakajo, da gre vse skupaj v stečaj. Tako bo vse zakonito, direktor nič kriv, pa nič zato, če bo iztržek veliko slabši. Ta miselnost - nič narediti, da nisi nič kriv - je hudo napačna in nevarna.
Podobno je z gradbeno jamo S1 na Bavarskem dvoru. Banka je dala osem milijonov evrov posojila, stečajni upravitelj pa jo je nazadnje prodal tujcu za 1,35 milijona. Zemljišče pa ima gradbeno dovoljenje. Boljše naložbe v Ljubljani ni. Ta tujec nam je prišel povedat, da bo gradil po projektu, ki ga bo stal še največ 20 milijonov evrov. Namesto da bi banka iztržila vsaj pet milijonov in pomagala stavbo do konca zgraditi. Po Ljubljani imamo kar nekaj takih lukenj, kar je vam na Delu sicer v veselje.
Kdo pa je ta tujec?
Prihaja iz Armenije, ime bo pa že sam povedal.
Ste proti slabi banki, razprodaji državnega premoženja, pretiranemu varčevanju … Vse to ta vlada počne oziroma načrtuje.
Potem so to poteze, s katerimi ne soglašam, kar bom tudi javno povedal. Potem je tu še nepremičninski davek, ki je dobra zamisel, vendar je bila izvedba slaba. Nujno ga bo treba popraviti, ker bi ta davek moral poloviti neplačnike, ne pa da bo zdaj nekdo plačal petkrat več. Zakon občine sili v postavljanje novega sistema grajenega javnega dobra, sicer bodo zdaj morale plačati mnogo večji davek na kulturne, športne, zdravstvene objekte, na vrtce in šole, pokopališča ... Potem je najbolje, da vse navedeno prevzame država.
Na slabi banki naj bi s svojim 115-milijonskim posojilom končal tudi Grep, ki je gradil Stožice. Nasedel je zaradi posojila, za katero ste posredovali tudi vi …
Morate me točno citirati.
Dejali ste, da »ste sedeli zraven na sestanku, kjer ste se dogovarjali z bančniki glede kredita Grepu«.
Na sestanek med Grepom in NLB, ki je vodil konzorcij bank, sem prišel, ko je bil kredit že odobren. Povedal sem jim, zakaj bo v Stožicah najboljši trgovski center. One so dale kredit in ustavile črpanje, ko je Grep trgovski center končal 80 odstotno, dolg do podizvajalcev pa je po njihovih informacijah nižji od petih milijonov evrov. Grep je imel leta 2010 podpisanih 60 odstotkov pogodb o najemu prostorov in bi imel po tržni analizi dveh velikih svetovalnih družb pet odstotkov višje prihodke, kot so bili predvideni za vračanje 150 milijonov kredita, kot naj bi jih najprej dobil. Od podpisanih 115 milijonov je dobil 100 milijonov. Ponavljam, ne moreš projekta ustaviti pred dokončanjem, kajti s tem narediš največjo škodo in tudi onemogočaš vračilo posojila.
Šlo je za javno-zasebno partnerstvo, zato je verjetno treba pogledati celoten izkupiček. Imate štadion in dvorano, pa tudi nepoplačane podizvajalce, zasebnega partnerja v stečaju in sto milijonov bančne luknje.
Mi nimamo nič nepoplačanega. Mi smo svoje plačali. Ko govorimo o sto milijonski bančni luknji je treba povedati, da je skoraj polovica te vsote že prišla v proračun skozi DDV in skozi davke in prispevke podjetij, ki so tam delali.
Govorimo o podizvajalcih zasebnega partnerja.
Teh je v Sloveniji več deset tisoč. Grep pa jim je dolžen manj kot pet milijonov.
Da, za MOL je uspešen. Za luknjo pa je kriva banka, ker ni do konca servisirala trgovskega dela, iz katerega bi se potem tudi poplačala. Če bo šla terjatev na slabo banko, jo bo ta morda prodala za 50 milijonov. Ni boljše naložbe.
Je že kakšen kupec na vidiku?
Ne vem. Je pa nadzorni odbor MOL prvič zapisal, da naj v okviru svojih kompetenc pomagam najti kupca tudi za zasebni del.
Banke so očitno presodile, da je bolje ne izplačati zadnjih petnajst milijonov kredita, da ne bi bila luknja še večja?
Očitno, ampak najprej so jih sto milijonov izplačali, potem pa so postali pametni. Madona, takega bankirja pa res ne rabiš.
Direktor Grepa Uroš Ogrin je povedal, da ni bil plačan niti en obrok posojila in da tudi ne bo, dokler trgovski del ne bo zgrajen.
Banka je vzela štiri milijone obresti. Ne vem, kaj je povedal Ogrin, vem pa, da so zasebni partnerji v ta projekt vložili vse, en del so plačali s svojimi nepremičninami. Zlatko Sraka je imel Energoplan več kot dvajset let, vse je končalo v prisilni poravnavi za plačilo Stožic. Enako je z Gradisom. Morate vedeti, da so Stožice stale med 180 in 190 milijonov evrov.
Z zemljiščem, komunalnim prispevkom in gradnjo?
Da. Pobotali smo se za 81 milijonov za pravico gradnje trgovskega centra na našem zemljišču in 19 milijonov komunalnega prispevka. Dobili smo dvorano, stadion, parkirišče in del parka in za to plačali 114 milijonov evrov brez DDV. Zaradi projekta Stožice smo v proračun prejeli 111 milijonov brez DDV. Poleg zgoraj omenjenih smo prejeli še evropska sredstva in sredstva Darsa.
Prvič se je zapletlo že 2008., ko je Delta, edini resen interesent za trgovski del, hotela upočasniti projekt.
Delta je ponudila največ, 242 milijonov, z aneksom se je številka potem znižala na 221 milijonov. Na dan podpisa pogodbe je klical tudi lastnik Supernove Frank Albert, ki je bil v tistem času velik igralec v regiji, da bo v primeru odstopa Delte vstopil on. Če bi Delta ostala, bi naredila deset odstotkov dobička, vendar se je Mišković odločil, da gre iz projekta. Potem se je oglasil Frank Albert, ki je povsod delal s kreditnimi aranžmaji.
Delta je nato prosila za spremembo in upočasnitev projekta. Ogrin pa je na sodišču dejal, da tega niso mogli upoštevati, ker jih je na križ pribila pogodba z MOL in garancija v višini 25 milijonov evrov. Ste kdaj razmišljali, da bi zaradi krize projekt upočasnili?
Niti slučajno ne. Saj v tem je zanka, potem bi pa pisali, da imamo v Stožicah še eno gradbeno jamo. Oni niso prosili za spremembo, ampak za zamrznitev projekta. Tako visoka bančna garancija je zagotovila dokončanje stadiona in dvorane ter je zaščitila MOL.
Na sodišču je bilo rečeno, da upočasnitev.
Ne vem, kaj so tam govorili, povem vam, kaj so nam povedali.
Kriminalisti sumijo, da je bil dogovor med vami, Romanom Jakičem in Samom Lozejem lažen, da je tako Grep dobil 115 milijonov evrov posojila.
Pogodba ni fiktivna. Kriminalisti niso tisti, ki odločajo, ali je neka pogodba fiktivna. Po njihovem je bila ta fiktivna pogodba dve leti v proračunu, in sicer za leti 2010 in 2011. Nonsens! Ti isti kriminalisti so opravili pri nas hišno preiskavo septembra 2012. Takrat so rekli, da bo obtožnica v enem tednu – vsaj jaz zanjo ne vem. Obtožili naj bi me oškodovanja mestne občine. Občina je dobila stadion in dvorano, jaz pa naj bi jo oškodoval, zasebni partner pa je pred stečajem. To je nemogoče. Poleg tega naj bi Grepu omogočil nepremoženjsko korist, sicer ne vem kakšno. Obtožilinaj bi me tudi uničenja poslovne dokumentacije, čeprav pri nas vsako stvar pregledajo strokovne službe. Pa tudi znan sem po tem, da ne uporabljam računalnika.
Dogovor, podpisan leta 2010, je nenavaden, saj prostorov, ki so predmet pogodbe, ni bilo in jih še danes ni, poleg tega še ni bila vzpostavljena etažna lastnina. Če dogovor ni bil podlaga za črpanje posojila, zakaj je bil potem sklenjen?
Ker je bilo ob sklenitvi javno-zasebnega partnerstva dogovorjeno, da bo imel center skupno upravljanje. V pogodbi so bile varovalke, ki so določale, da se plačevanje začne, ko so izpolnjeni vsi pogoji.
Vendar je bil podlaga za črpanje dela posojila.
Prvič slišim, ampak v čem je problem? Saj smo se dogovorili tudi, da bomo vse skupaj upravljali. Toda pustimo organom, da sami rešijo …
V dogovoru je nenavadno še nekaj: da MOL najema prostor za tržnico, da bi za eno parkirno mesto za posamezen dogodek plačala več kot šest evrov, za kvadratni meter oglasnega prostora pa kar 16 evrov. Po drugi strani je celotna vrednost pogodbe 1,8 milijona evrov, kar je natančno toliko, kolikor je le nekaj mesecev prej svetovalna družba KPMG izračunala, da bi moral Grep dobiti od MOL, da bi bilo posojilo vzdržno. Naključje?
KPMG ni ničesar izračunal, oni so dobili naše podatke. Ampak tukaj kar nehajmo, naj ugotovijo …
Razčistimo nekatere stvari. Glede parkirišč. Za vsak dogodek, kjer je prodanih nad 5000 kart, so brezplačna javna parkirišča v našem upravljanju in avtobusi mestnega prometa tri ure pred in po dogodku. Za triurni dogodek so parkirišča zasedena sedem do osem ur in če računamo evro na uro, boste izračunali, da je bila ta pogodba v korist mesta.
Minister Jakič je dejal, da bo odstopil v primeru pravnomočne obtožnice. V katerem primeru bi odstopili vi?
Niti slučajno ne. Za ministra Jakiča dam roko v ogenj, tudi za to pogodbo, ker vem, kako trdo se je pogajal. Pri svoji izjavi se je prenaglil, ker pravnomočna obtožnica ni obsodba, ampak je šele začetek sodnega postopka.
Sprašujemo, v katerem primeru bi vi odstopili?
Ne bom odstopil, jeseni se mi izteče mandat, do takrat pa verjetno ne bo nobene sodbe.
Ali to pomeni, da se poslavljate od županske funkcije?
Tega pa nisem rekel, 9. maja bom sporočil. Všeč mi je datum.
Ste za to, da se kreditne mape odprejo ali da ostanejo davčna tajnost?
Zaradi mene se lahko odprejo. Zorana Jankovića tam ne boste našli. KLM, kjer smo štirje solastniki, ima v zasebnih bankah kredit iz leta 2006, ki smo ga uporabili za nakup delnic Mercatorja po 160 evrov na delnico. Zdaj bomo verjetno še krivi, da je delnica Mercatorja padla na 80 evrov.
Kako ste po sedmih letih županovanja zadovoljni z ureditvijo prometa v glavnem mestu?
Veseli me, da je sprejeta prometna politika, ki jo projektanti za posamezne odseke že upoštevajo. Zaprli smo mestno središče, uvedli kavalirja, razvejili kolesarske steze, Bicikelj šteje več voženj kot na Dunaju, zato ga bomo širili predvsem v trgovske centre, podaljšali smo avtobusne proge na Brezovico, Ig, v Grosuplje, zdaj čakamo še Domžale. Manjkajo še gradnja, obnova ali razširitev cest, predvsem Zaloške, Litijske, Ceste Andreja Bitenca, pa povezava od Brda do Tržaške. Mislim, da za to potrebujemo štiri ali pet let. Vendar vi tega ne vidite.
Ob zaprtju Slovenske ceste je bilo slišati kar nekaj pritožb. Kako bi ocenili ta ukrep?
Slovenska cesta je zdaj zaprta zato, da se ljudje navadijo. Pripomb tako rekoč nimamo, zaenkrat so tam problem nekateri taksisti. Že zdaj pa smo zaznali 58-odstotno zmanjšanje ogljičnega odtisa. Po naših merjenjih so Ljubljančani najbolj zadovoljni z zaporo mestnega središča, drugi je ureditev bregov in nabrežij, na tretjem mestu pa so Stožice. V dveh ali treh mesecih se bomo lotili urejanja Slovenske ceste, končano bo v pol leta. Kar vidim jo, kakšna bo! To je zasluga genialnega Janeza Koželja. O njem se bo še dolgo govorilo. Zdaj je vprašanje, ali bomo zmogli še Čopovo s peš cono povezati s parkom Tivoli.
Četrtna skupnost Center in Goran Iskrić sta poslala precej pritožb na prometno ureditev Slovenske.
Gospod Iskrić brani lastne interese, do česar ima seveda pravico. Četrtna skupnost je postavila vprašanja v razmislek. Skupaj smo si ogledali Breg in prešteli vse garaže, ponudili brezplačno parkiranje na Krekovem trgu ali na Petkovškovem nabrežju, kar je razlike 70 metrov.
Četrtna skupnost še poudarja, da ni drugih ukrepov za blažitev prometnega režima.
Imajo kavalirja in še nikoli nisem slišal, da bi se kdo pritožil čez to obliko prevoza.
Pogrešajo več takšnih ukrepov.
Ne da bi vedel.
Kakšne rezultate dajejo rumeni pasovi na Dunajski in Celovški?
Po moji oceni je vse skupaj dobro. Prvi mesec je bilo sicer veliko vprašanj, zakaj ti pasovi, zakaj samo v smeri proti centru. Mislim, da smo voznikom razložili, da kadar se nimajo namena ustaviti v centru je bolje, da se prej razvrstijo, recimo v Šiški pri Slovenija avtu desno na Večno pot ali malo nižje levo na Drenikovo, če želijo za Bežigrad. Kdor bo šel proti centru, mora pač računati na počasnejši pretok. Enako velja za Dunajsko. Moram priznati, da sem se bal, da bo mnogo večja gneča na cesti, vendar smo z rezultatom zelo zadovoljni.velja za Dunajsko.
Lahko pričakujemo kakšno širitev teh cest?
Upam, da nam bo uspelo na Dunajski narediti še en pas, ker je relativno poceni.
Katerih projektov se najbolj veselite v zadnjem letu mandata?
Kar nekaj jih je. Od infrastrukture gotovo sedem cest v Polju, Zaloška, Industrijska cesta, 148 stanovanj v Polju, kanalizacija med Rakovo jelšo in Golovcem, Ižanko do Jurčkove ceste, Litijska cesta, povezava Brdo-Tržaška, Trg republike bo brez avtomobilov, narejenih bo dvanajst privezov na Špici. Potem bom zelo vesel, če bodo evropska sredstva za kanal C0.
Pri tem imate težave s pridobivanjem gradbenega dovoljenja.
Nimamo težav.
Ministrstvo pravi, da bo pogoj pravnomočno gradbeno dovoljenje in izbrani izvajalec.
Izvajalec da, gradbeno dovoljenje po evropskih standardih pa lahko pridobiva izbrani izvajalec. V projektu smo trije župani, ki smo podpisali, da če do 2015 ne bo pravnomočne odločbe, ga bomo vključili v občinske proračune. Čakamo le na odločbo države.
Bodo imeli vsi na Rakovi jelši kanalizacijo?
Tisti, ki bodo brezplačno dali zemljo za cesto ali služnost.
Zakaj je ne dajo?
Ker hočejo denar, jaz pa jim ga ne dam.
Kaj pa na športnem področju?
Računam na tri projekte v fazi gradnje, kopališče Kolezija, gimnastični center Cerar-Pegan-Petkovšek in odbojkarski center v Črnučah. Na področju kulture smo se vključili v nacionalni program z Rogom in Cukrarno. Na Gradu bo muzej lutk, obnovili bomo poročne in Hribarjevo dvorano, prav tako Plečnikovo hišo in Švicarijo.
Končno bi morali začeti tudi kopališče Ilirija, ki so ga na plavalni zvezi potrdili kot nacionalni projekt, in Plečnikov stadion. To sta moja zelo želena projekta že iz prvega mandata. Veselim se tudi izgradnje džamije.
V kakšni finančni kondiciji bo občina ob koncu vašega drugega mandata?
Leto bomo zaključili z desetimi milijoni evrov presežka, zadolženost bomo zmanjšali za 9,3 milijona, na 123 milijonov evrov. Poleg tega so vsa mestna podjetja lani poslovala pozitivno, tudi vsi zavodi na področju kulture in športa. Edina zdravstvena ustanova v Sloveniji z več kot tisoč zaposlenimi, ki posluje z dobičkom, je Zdravstveni dom Ljubljana. Še vedno pa izvajamo 132 projektov, nekateri imajo sicer zamudo, ampak bodo narejeni. Računamo tudi, da bomo nekaj dobili nazaj s tožbami proti državi.
Kaže, da se odnosi z državo, kljub menjavi oblasti, niso veliko spremenili?
So bolj prijazni do nas. Operativni dogovori so tekli z vsemi vladami, Janševe so nam sicer vedno nekaj vzele, »naša« nam je vrnila le 3,5 milijonov evrov za leto 2014, vendar ne tudi za 2013.
V kakšnih odnosih ste z ljudmi, ki so vaš prišli na Magistrat prosit, da vstopite v državno politiko?
Z vsemi v zelo dobrih. Niso me prišli prosit, ampak je nekdanja županja Nuša Kerševan prebrala pismo s podanimi razlogi, da naj grem na volitve. Poleg tega sta me prepričala dogovor s sodelavci in pogovor doma, da gremo na volitve.
Ali boste potrdili OPPN Tovil, čeprav je na sodišču zahteva ameriških pravosodnih organov, da se zamrzne razpolaganje s premoženjem Mihaela Karnerja?
Mi ne govorimo o tem, kdo je lastnik. Ta projekt je za Ljubljano dober, iz zapuščene lokacije bomo dobili urejeno področje. Če bo projekt zaživel, dobi bčinana komunalni prispevek. Poleg tega mislim, da Američani ne vedo točno, za kaj gre. To zemljišče je pod hipoteko banke, ki bo prva upravičena do njega. Kar bo naše sodišče odločilo, bo zame veljalo. Vsebinsko gledano pa vsak vložen cent dviguje vrednost zemljišča in bo dobro tudi za Američane, če bo prisojeno njim.
Vam je vseeno, od kod je denar?
Ne, pa vi veste od kod je? Mislim, da je Iz Hypo banke, ki je dala kredit in vpisala hipoteko. Naj uradni organi naredijo svoje, nikoli me niste slišali govoriti čez njih.
Do KPK niste bili ravno prizanesljivi.
Bil sem izjemno prizanesljiv. Že nekajkrat sem jih pozval naj se soočimo javno ali na sodišču in da naj povedo, kaj konkretno sem naredil narobe. Sodišču odgovarjajo, da Zorana Jankovića niso k ničemur pozvali in da niso izdali nobenega naloga. Pred mesecem dni pa gospod Praprotnik reče, da so nesporno ugotovili, da je javni denar končal na mojem osebnem računu. To ni res, zato bomo to ugotavljali na sodišču. Ko berem njihovo poročilo leto dni kasneje, sem še bolj jezen. Še vedno trdim, da mi nikoli nihče ni dal niti evrov. To je bila politična inkvizicija.
Naročena kje?
To se bo prav tako izvedelo, govori se o štirih osebah. Poleg tega v SDS govorijo, da sem kolateralna žrtev, da je vse skupaj delovalo uravnoteženo.
Ob koncu mandata bom star 62 let, kar pomeni, da me do upokojitve ločijo tri leta. Če ne bo prej razsojeno, bom takrat imel dovolj časa, da si bom zaradi svoje družine in odličnih sodelavcev opral ime in na sodišču dokazal svojo nedolžnost.
