Fosilna goriva odpraviti, vendar to ne sme biti predrago

Ni preprosto izdelati načrta trajnostne energije, ki se izide, ni pa nemogoče, pravi David J. C. MacKay, nosilec kraljevskega akademskega naslova professor regius in glavni znanstveni svetovalec britanskega ministrstva za energetiko in podnebne spremembe. V Slovenijo so ga zaradi njegovega edinstvenega fizikalnega pogleda na energetiko vabili polna tri leta, prišel pa je v pravem času.

Njegova knjiga Sustainable Energy – Without the Hot Air je že postala svetovna uspešnica, prevedena v dvanajst jezikov, saj predstavlja preproste številke, ukrojene na enega človeka, ne milijonov, milijard in bilijonov. Je orodje za razumsko, ne čustveno in pregreto razpravo o energetski prihodnosti, ki mora biti brezogljična. Kot pravi MacKay, je fizikom povsem jasno, da bo ogljikov dioksid, ki ga človeštvo izpušča ob kurjenju fosilnih goriv v elektrarnah, prometu in ogrevanju, ostal v atmosferi še na stotine let. To je presežek nad naravnim ravnotežjem in se akumulira, zato podnebnih sprememb in segrevanja planeta ne bo mogoče ustaviti s postopnim zmanjševanjem emisij. Vendar je tudi to težko, saj velika večina danes proizvedene energije prihaja iz fosilnih goriv. Knjiga zato v preprostih številkah govori ravno o teh možnostih.

Slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je povabilo MacKayu v Slovenijo predlagala že pred tremi leti, vendar je bil vseskozi zelo zaseden. Zdaj je pravi čas, saj se začenja razprava o slovenskem energetskem konceptu, ki bo opredelil energetsko vizijo Slovenije do leta 2050. Kajfež Bogatajeva MacKaya sicer najbolj spoštuje zaradi vztrajanja, da bi morali evropskim emisijam prišteti tudi emisije, ki nastanejo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki jih Evropa uvaža.

Knjižno uspešnico Trajnostna energija – brez razgretega ozračja (v slovenščini bo izšla konec meseca) ste napisali leta 2008. So se številke od takrat spremenile, je knjiga še uporabna?

Nekatere številke in tudi razmere so se seveda spremenile in kot znanstvenik jih z veseljem posodobim. Sončne elektrarne so denimo veliko cenejše kot pred leti, njihova učinkovitost pa se v tem času ni bistveno popravila, kar je pomembno pri analizi. Popravila pa se je učinkovitost vetrnih elektrarn, zato sem to številko popravil za četrtino navzgor. Poleg tega se je zgodila Fukušima in veliko nasprotovanje jedrski energiji, spremenila se je tudi politika, ki je dala poudarek nizkoogljični energetiki. Do leta 2050 je treba emisije zmanjšati za najmanj 80 odstotkov, proizvodnja energije za gospodarstvo in gospodinjstva ter kurjenje nafte v prometu pa povzročata veliko večino emisij.

Niso pa se spremenile fizikalne zakonitosti, na katerih temelji večina knjige, zato je še vedno zelo uporabna v veliko državah, zlasti kot podlaga za debato. Nisem namreč strokovnjak za energetiko, verjetno je med mojimi poslušalci v Ljubljani večina večjih poznavalcev energetike, kot sem jaz. Knjigo sem napisal predvsem zato, ker me je jezila visoka raven zavajajočih in čustvenih trditev o energetiki, kot je ta, da bi lahko ves promet gnala biogoriva. Izračunal sem, da bi samo za pogon avtomobilov na enem pasu prometne ceste morali ob vsej tej cesti posaditi osemkilometrski pas rastlin za ta biogoriva. Ni nujno, da je ta številka povsem točna, pomembno je, da se ljudje ob njej zamislijo. To je osnova za pravo debato.

V Veliki Britaniji tako vsaka oseba na dan porabi 125 kilovatnih ur energije. V Sloveniji je poraba s 110 kWh le malo manjša. V Veliki Britaniji na kvadratnem kilometru živi 250 ljudi, v Sloveniji pa 100. Za prenehanje uporabe fosilnih goriv je dovolj razlogov, vendar je treba vedeti, kaj je na razpolago, da jih nadomesti. V Veliki Britaniji na kvadratni meter zdaj porabimo 1,25 vata energije na kvadratni meter, kar 90 odstotkov pa je je proizvedene iz fosilnih goriv, nafte, premoga in plina. V Sloveniji je malo bolje, vendar bi za zadostitev porabe vseeno morali po vsej državi posaditi energetske rastline, saj je mogoče iz kvadratnega metra takega nasada dobiti le pol vata energije. Na podlagi tega lahko rečemo, da biogoriva niso celostna rešitev.

Katere pa so druge možnosti?

Nobena tehnologija zdaj zaradi različnih, tudi etičnih razlogov, ni celovita rešitev. Jedrska elektrarna na kvadratni meter proizvede 1000 vatov, vendar so nasprotovanja v veliko državah premočna. Zanesljiva in varna jedrska energija mora vsekakor ostati možnost. Računati je treba tudi z obnovljivimi viri, v Sloveniji zlasti s hidroenergijo, energijo sonca, od katere smo vsi odvisni, vetra, toploto zemlje, biomaso in odpadki. Vse to je treba sestaviti skupaj in zagotoviti, da je energije dovolj. Na drugi strani je zelo pomembno zmanjševanje porabe, tako v prometu, gospodarstvu kot v gospodinjstvih. Izolirati je treba stavbe, izboljšati učinkovitost dobave energije in podobno. Če se načrt ne izide, bo treba poskrbeti za zajemanje in shranjevanje ogljika. Nafte in premoga bo sicer počasi zmanjkalo za vse potrebe, nov pomemben vir pa bi lahko bil plin iz skrilavcev, tudi za Evropo.

Pridobivanje plina iz skrilavcev po fotografijah iz zraka zavzame velike površine, poleg tega je veliko očitkov o onesnaževanju zraka in zlasti podtalne vode.

Kot kažejo nekatere dosedanje raziskave, je pod Evropo veliko tega plina. Če je res, kar pravite, potem bodo projekti vrtanja in črpanja po evropski zakonodaji, ki je precej stroga, pa tudi zaradi nezadovoljstva ljudi, ustavljeni. To se bo kmalu pokazalo, denimo, v Veliki Britaniji in na Poljskem, v Franciji pa ne, ker je že prepovedala tovrstno pridobivanje plina.

So projekti zajemanja in shranjevanja ogljika izvedljivi? Kot ste dejali, je okoljevarstvena organizacija Friends of the Earth izbrala to tehnologijo, zavrača pa jedrsko energijo.

Friends of the Earth so preverili številke. Nasprotujejo jedrski tehnologiji, s sedanjimi tehnologijami rabe obnovljivih virov pa se vsem potrebam po energiji ne da zadostiti. Tako ne preostane veliko drugega kot zajemanje in shranjevanje ogljika. Nekaj obetavnih projektov je že izvedenih, pojavljajo se novi načini. Eden od načrtov je shranjevanje ogljikovega dioksida pod morjem, v nekdanja črpališča nafte in plina, ki je že precej daleč. Med mogočimi novimi rešitvami je pogozdovanje, še bolj učinkovita od običajnih dreves pa bodo morda umetna drevesa. Ker se ogljikov dioksid v atmosferi akumulira, bodo v prihodnje, če želimo ustaviti podnebne spremembe, nujne tudi tehnologije, ki bodo črpale ogljikov dioksid iz zraka, nekakšni sesalniki ogljika.

Kaj storiti, če se oblikujejo skupine proti vsem energetskim projektom, tako termoelektrarnam na premog, plin in bioplin kot vetrnicam, sončnim elektrarnam? Poleg tega ljudje zahtevajo nizke cene energije.

Prav zato sem napisal knjigo. Tudi v Veliki Britaniji je namreč nastala skupina pritiska proti vsakemu projektu. Tudi med okoljevarstvenimi organizacijami so nesoglasja. Zato potrebujemo številke, da se ne pogovarjamo s pridevniki, kot so »ogromno energije iz vetrnih elektrarn«. Moramo vedeti, koliko energije porabimo, s čim jo proizvajamo, potem pa z možnostmi, ki so na voljo, sestaviti načrt prenove, ki se izide. Za vse to potrebujemo številke. To so naredili tudi Friends of the Earth.

Kako pa gledate na sistem podpor za obnovljive vire energije? Nemške subvencije po mnenju energetikov delujejo kot motnja na trgu in višajo cene elektrike tudi v Sloveniji.

Podpore so bolj politična odločitev in so verjetno v skladu z evropskimi podnebnimi cilji. Nemški model zamenjave proizvodnje jedrskih elektrarn z obnovljivimi viri je tehnično izvedljiv, nisem pa povsem prepričan, da so upoštevali tudi vpliv na cene elektrike. Tu pa lahko že govorimo o energijski revščini. Če so cene energije iz tega ali onega razloga previsoke, si je določen delež ljudi ne more privoščiti. V Evropi pa bi morali energijsko revščino odpraviti. Zato morajo načrti prenove energetike upoštevati tudi vpliv na cene.

Evropska unija redno obvešča o uspešnem zmanjševanju emisij in o izpolnjevanju zavez kjotskega protokola. Se s temi poročili strinjate, glede na to, da uvažamo ogromno izdelkov iz Kitajske, kamor se je selila tudi evropska industrija?

Velika Britanija je znižala domače emisije, podobno vsa Evropska unija. Če pa upoštevamo, da nastajajo tudi emisije pri proizvodnji izdelkov za evropske kupce, potem so se emisije v Veliki Britaniji povečale. Enako velja za celotno EU.

Kaj narediti v mestih, glede na to, da proizvedejo že večino emisij?

Velik porabnik energije je promet. Mesta zato lahko uredimo tako, da je v njih prijetno hoditi in kolesariti. Pomembna je tudi izolacija stavb. Na ravni družbe pa je treba spremeniti potrošniške navade. Ni nujno, da vsako leto le zaradi barve kupujemo nove izdelke, stare pa zavržemo. Sistem bi moral biti preurejen tako, da bi več izdelkov le popravili, ne nujno zamenjali.

Kdo bi moral sodelovati v snovanju energetske strategije države, da bi bilo to uspešno kot pri vas?

Vsi, ki imajo konkretne predloge, saj je to strategija vseh. Dobro je imeti tudi nestrankarski odbor, sestavljen iz uglednih ljudi, da daje vladi priporočila. Če so to priporočila uglednega odbora, jih tudi politika ne more zavreči kot nepomembna.