Mala trojka

Zdelo se je, da je sestanek prisrčen. Alenka Bratušek, Uroš Čufer in Boštjan Jazbec so sedeli v pisarni predsednice vlade. Med kramljanjem so spotoma navrgli, da so trojka. Natančneje, da bo mala trojka, ki jo sestavljalo, sama rešila težave države. In da kakšna druga trojka ne bo potrebna. Sanirali bi državo, sanirali bi banke. Boštjan Jazbec je tistega dne prevzel vodenje centralne banke. Alenka Bratušek in Uroš Čufer v vladnih kabinetih bivata slabih pet mesecev. Politični program male trojke je ohlapen. Nekako takole gre: naredili bomo vse, da ne pride druga, velika trojka. Državno suverenost, ki bi bila ob prihodu velike trojke načeta, bomo branili tako, da bomo izvedli ukrepe, ki bi jih sicer izvedla tudi velika trojka, le da bomo to storili prej in z večjim posluhom za detajle, kot bi to storila velika trojka.

Drugo, veliko trojko sestavljajo Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in evropska komisija.

A politični program male slovenske trojke pustimo za trenutek ob strani. Ker je ohlapen, se bo spreminjal. Ker je del širšega konteksta reševanje globoke krize Evropske unije, bo v marsičem odvisen od tega, kaj se bo dogajalo v Bruslju, Frankfurtu, Washingtonu. Ker glede diagnoze krize Evropske unije ni pametnega konsenza, tudi glede terapije ni soglasja. Velika trojka sicer v tem trenutku ugotavlja, da so korenine krize povezane s finančnimi vprašanji. A tudi velika trojka nima konsistentnega političnega programa. Posamezni udi velike trojke se občasno presenetljivo potresajo s pepelom in samokritično priznavajo, da politike niso dale pričakovanih učinkov, ker so bile enostavno zgrešene. Ker imajo sestavni deli velike trojke različna zgodovinska ozadja, različne opise del in nalog in različne strukturne elemente, so tudi interesi, ki tičijo v ozadju velike trojke, pogosto v medsebojnih konfliktih.

Četudi o političnem programu trojke Bratušek, Čufer, Jazbec težko povemo kaj smiselnega, prisrčno srečanje treh vplivnih oseb ni nepomembno. Na neki način gre za mejnik. Vendar lahko v tem trenutku zaznamo predvsem demografske značilnosti tega mejnika.

Člani slovenske trojke pred letom dni na političnem in finančnem zemljevidu Slovenije praktično niso obstajali. Specialisti so sicer vedeli, da je Alenka Bratušek članica poslanske skupine največje opozicijske stranke, vendar niti v poslanski skupini Pozitivne Slovenije ni igrala prve violine. Poznavalci so vedeli, da v Novi Ljubljanski banki službuje šef analitskega oddelka, ki se piše Uroš Čufer, a ta funkcija mu ni omogočala niti tega, da bi odločal o kreditih. Boštjan Jazbec se je pred letom dni gibal v mednarodnih finančnih krogih, v Republiki Sloveniji pa ni imel nikakršnega vpliva.

Vsi trije so letnik 1970. Alenka Bratušek je 12 let mlajša od predhodnika, Janeza Janše. Boštjan Jazbec je trideset let mlajši od predhodnika, guvernerja Marka Kranjca. Uroš Čufer je od predhodnika, Janeza Šušteršiča, mlajši štiri leta. Guverner Jazbec bo najmlajši član omizja, ki ga sestavljajo guvernerji članic Evropske centralne banke.

Oblast v državi je v zadnjih mesecih prevzela generacija ljudi, ki so rojeni okrog leta 1970. Demografski premik, ki ga simbolizira sestanek male trojke v pisarni predsednice vlade, časovno natančno sovpada s prisilno upokojitvijo prvega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla (letnik 1946), izjavo Zorana Jankovića (1953), da se njegovo obdobje počasi izteka, politično intervencijo Milana Kučana (1941), ki je ocenil, da Jankovićeva kandidatura za šefa Pozitivne Slovenije ne bi bila primerna, sodnim procesom proti osamosvojitvenemu notranjemu ministru Igorju Bavčarju (1955) ... Marko Kranjec (1940), ki je sredi tedna zapustil pisarno guvernerja Banke Slovenije, je bil v vladi, katere člana sta bila Bavčar in Rupel, pristojen za finance.

Kaj - razen zelo ohlapnega političnega programa - prinaša nova generacija, ki jo simbolizira mala trojka? Odhajajoča generacija je v četrt stoletja pokazala državotvorni talent, vendar se državotvornost in vizionarstvo ne prekrivata z veščinami, potrebnimi za rutinsko (ali krizno) upravljanje z državo.

Vrnimo se torej k vprašanju, ki smo ga v uvodu pustili ob strani. Kakšen je politični program male trojke? Rešiti, kar se rešiti da? Sanirati banke? Z bolj tenkočutnim pristopom izvesti ukrepe, ki jih bo določila os Bruselj-Frankfurt-Washington? Gre za menjavo vladajočih elit? In če gre – ali ob tej menjavi prihaja zgolj do generacijske spremembe, ki bi se zaradi biološke logike zgodila sama po sebi? Ali pa mala trojka ponuja tudi kaj vsebinsko novega?