Namesto enega Mubaraka jih je zdaj 
več kot dvajset

Svoboda nikoli ne pride sama od sebe. Prišla bo šele tedaj, ko se bomo v Egiptu dokončno znebili skoraj šest desetletij dolge vladavine generalov, pravi Botaina Kamel, ena najbolj znanih egiptovskih novinark in prva ženska doslej, ki se poteguje za predsedniški položaj v tej veliki in pomembni državi ob Nilu.

Egipčani ji pravijo dekle naše revolucije. Drugi dodajajo, da s svojo energijo in odločnostjo zaleže za sto moških. Ne brez razloga. Dejstvo je, da so odločilno vlogo v arabski pomladi, ki je v začetku leta kot vihar zajela dobršen del arabskega sveta, v resnici odigrale ženske, a so svetovni mediji to v glavnem spregledali. V Tunisu so se prav one prve začele zgrinjati na avenijo Habiba Burgibe in še pred jasminovim prevratom, ki je odnesel Ben Alija, zahtevale spremembe. Na velike štrajke v egiptovski tekstilni industriji, ki so se dogajali že pred revolucijo na kairskem Midan Tahrirju, so svoje moške sodelavce pogosto privlekle prav tekstilne delavke. Tudi v Siriji so prve blokade cest organizirale ženske in tako izsiljevale osvoboditev političnih zapornikov. Podobno je bilo v Jemnu, kamor gre letošnja Nobelova nagrada za mir. V ženske roke kajpak. Kajti v Sani in Taizu so namreč prav ženske na protestnih shodih prve zahtevale, naj zdajšnja korumpirana politična elita preda oblast ljudstvu.

Botaina Kamel zato upravičeno pravi, da se v arabskem svetu dogajajo spremembe, o katerih še pred letom ni bilo mogoče niti sanjati. V Egiptu je bila oblast vselej rezervirana zgolj za Hosnija Mubaraka ali njegova sinova, zdaj pa se je na seznamu predsedniških kandidatov prvič v novejši zgodovini države končno pojavila tudi ženska.

Za kandidaturo se je odločila potem, ko je v prvih dneh revolucije na Tahrirju, kjer je aktivno sodelovala od samega začetka, opazila plakat, na katerem so mlada dekleta zapisala, da imajo tudi ženske pravico do oblasti in predsedniškega položaja. V Strasbourgu, kjer je bila gostja poslanske skupine liberalcev v evropskem parlamentu, je priznala, da bo v Egiptu seveda težko premagati stereotipe, ki velevajo, da je politika rezervirana zgolj za moške. O tem glasno grmijo tudi Muslimanski bratje, ki sicer spravljivo dodajajo, da je ženska kajpak lahko poslanka ali ministrica, predsednica države pa da nikakor ne more biti. »Prepričana sem, da bodo ljudje volili predvsem nekoga, ki jim je pripravljen pomagati. Egipčani so praviloma zelo pragmatični ljudje,« na tovrstne pomisleke odgovarja Botaina Kamel, ki ima veliko podpore zlasti med mladimi.

Doslej je prekrižarila tako rekoč ves Egipt. In obiskovala ljudi, za katere se oblast ni nikoli zmenila. Za tiste z roba. Zapostavljene beduine na Sinaju. Nubijce z juga države. Kopte, ki menijo, da so edina prava žrtev revolucije, saj so se proti njim zarotili tako islamisti kot tudi vojska. Reveže iz naselij na robu mest. Nemočne invalide. Mlade, ki kljub univerzitetni diplomi nimajo služb. Vsem tem bo kot predsednica najbolj pomagala. S programi za nova delovna mesta in z bojem proti korupciji, ki je najhujša grožnja vsaki demokraciji. »Egipt ta hip potrebuje predvsem socialno revolucijo. Ta je pomembnejša od politične revolucije, ki se je zaradi vztrajanja vojske na oblasti praktično že izrodila,« v Strasbourgu pove Botaina Kamel.

Njen volilni slogan pravi: Egipt je to, kar hočem! [Egypt is My Agenda]. »Zanj sem se odločila zato, ker so Mubarakovi ljudje in vojska po začetku vstaje na Midan Tahrirju vztrajno ponavljali, da je ta naš upor delo tujih tajnih služb. Da smo vsi, ki smo se zbrali na trgu, pravzaprav nekakšni vohuni. Plačanci, ki dobivajo denar iz tujine. To seveda ni res. Mene in vse tiste, ki so vztrajali na trgu, zanima izključno Egipt. Novi Egipt. Z novo ustavo in z novo politično kulturo, ki bo odločno presekala dosedanjo prakso, ko so se dosedanje tako imenovane opozicijske stranke zgolj prilizovale Mubaraku in vladajoči kliki,« pravi Botaina Kamel.

Takšne umazane igre so se po njenih besedah pogosto šle tudi islamske stranke. Po eni strani so napadale Mubaraka, po drugi pa so se mu nenehno prilizovale. Islam so torej za različne politične igrice in drobne ugodnosti zlorabljali vsi po vrsti. Vladajoča elita in sami islamisti. Glavna žrtev tovrstnih prevar pa je bil ves čas seveda predvsem preprost človek. Milijoni Egipčanov, ki zaradi zlorab, kraj, korupcije in elitizma tonejo pod rob revščine. V življenje brez prihodnosti.

»Vojaški svet, ki je po padcu predsednika Hosnija Mubaraka prevzel oblast v državi, nam je ukradel revolucijo. Med nedavnimi ramadanskimi prazniki so se generali hvalili, da so pravzaprav oni nosilci arabske pomladi... Kakšen nesmisel! Kakšna laž! Namesto enega Mubaraka smo jih zdaj dobili več kot dvajset! Ves vojaški svet namreč sestavljajo sami Mubaraki!« ogorčeno pove Botaina Kamel, ki je prepričana, da bo Egipt v resnici svoboden šele tedaj, ko se bo znebil generalov. Ti zdaj resno zastrupljajo ozračje v državi in načrtno zavlačujejo s predsedniškimi volitvami. Hujskajo muslimane proti Koptom. Objavljajo arhive tajnih služb na internetu, tudi lažne seveda, in s tem namenoma kompromitirajo aktiviste s Tahrirja. »Zato je treba storiti vse, da vojska enkrat za vselej izgine z oblasti in se vrne v vojašnice. Prav to je namen zdajšnjih vnovičnih protestov v Kairu!« odločno doda egiptovska predsedniška kandidatka.

Botaina Kamel, ki bo aprila prihodnje leto dopolnila 50 let, je zelo znana egiptovska novinarka. Zaslovela je že v devetdesetih letih z izjemno odmevno in za islamski svet takrat zelo pogumno radijsko oddajo Nočna priznanja. V njej so poslušalci, predvsem mladi ljudje, lahko povsem odkrito spregovorili o vseh svojih stiskah in problemih, tudi o spolnosti pred poroko, kar je bilo za islamski svet tedaj seveda nekaj povsem nezaslišanega. Tudi zato so oddajo kasneje prepovedali. Državni odbor za verska vprašanja je namreč menil, da blati ugled države in njene zlate mladine...

Po tej prepovedi se je preselila na satelitski televizijski kanal Orbit, ki je v saudski lasti. Tam je skoraj desetletje vodila zelo priljubljeno pogovorno oddajo Prosim, razumite me! Toda ko je po padcu Mubarakovega režima pripravila prispevek o predsednikovih milijardah, ki so iz Egipta izginjale na račune v tujini, so oddajo pol ure pred predvajanjem nepričakovano črtali s sporeda. Za to so poskrbeli saudski lastniki kanala, ker je Botaina Kamel v njej jasno namignila, da je Mubaraku pri nečednih poslih pomagala tudi Saudska Arabija. Natančneje, dvor v Riadu...

Kot novinarka je vedno verjela ljudem in nikoli politikom. Po referendumu o ustavnih spremembah leta 2005 in z njim povezanimi lažmi o zelo visoki volilni udeležbi je skupaj s še dvema kolegicama ustanovila posebno skupino za nadzor prihajajočih parlamentarnih volitev [leta 2006] s pomenljivim naslovom Opazujemo vas! A tudi s tem seveda ni mogla preprečiti volilnih goljufij, ki so v Egiptu že od nekdaj nekaj povsem običajnega. Po padcu Mubaraka se je letos pomladi vrnila na egiptovsko državno televizijo, vendar so jo zelo hitro »marginalizirali«, saj njeni prispevki niso bili po volji vojaškemu svetu. Bila je preveč kritična, zaradi česar je morala maja letos celo na zaslišanje k vojaškemu tožilcu.

Evropsko unijo je pomladansko revolucionarno vrenje onkraj Sredozemlja, kjer ni le sever Afrike, ampak je po svoje tudi jug Evrope, popolnoma presenetilo. V Bruslju sprva sploh niso dojeli, kaj se pravzaprav dogaja v Tuniziji in v Egiptu. Kljub široko razpredeni diplomatski mreži ni znal nihče predvideti te arabske pomladi narodov, čeprav je bilo že nekaj let jasno, da bo v Kairu prej ali slej prišlo do vstaje. Kaj naj torej zdaj stori Evropska unija, ki je tako dolgo molčala o diktaturi in krivicah v Egiptu, jo povprašam v Strasbourgu.

»Molk Evrope je bilo razumeti, da se pravzaprav strinja z vsem, kar je z nami počel Hosni Mubarak. Neki evropski diplomat mi je nekoč dejal: Mubarak je jamstvo za stabilnost in varnost v tem delu sveta! Toda prav zaradi te navidezne stabilnosti je potem prišlo do revolucije na Tahrirju. Preveč je bilo izkoriščanja, preveč je bilo terorja in preveč je bilo teptanja človekovih pravic, da bi še molčali. Zato smo se uprli. In Evropa nas v tem preprosto mora podpreti. Saj gre zdaj po svoje tudi za njeno usodo. Povezuje nas namreč skupno morje in povezuje nas globalni svet,« pravi rdečelasa Botaina Kamel, muslimanka, ki priznava različnost in verjame v dialog. Med vsemi verami in med vsemi političnimi skupinami. Morda tudi zato okrog vratu nosi verižico z dvema obeskoma. S križem in polmesecem.

Zdaj se je zaradi vnovičnega grobega teptanja človekovih pravic odločila za gladovno stavko. S tem se je solidarnostno pridružila Lejli Suvejf, materi znanega blogerja in aktivista Ala Abdela Fataha, ki so ga zaprli konec oktobra. Pod obtožbo, da je bil glavni pobudnik takratnega nasilja zoper vojsko med protesti Koptov. Tedaj je bilo ubitih 25 ljudi. Botaina Kamel je tako kot Fatahova mati prepričana, da je za nasilje kriva izključno vojska in ne Kopti. Ti namreč nimajo tankov in orožja. K nasilju se je torej zatekla vojska in ne protestniki. Razlog več za novo vstajo in odločne zahteve, naj se vojska dokončno umakne iz politike, pravi pogumna egiptovska predsedniška kandidatka.