Tiskane izdaje
V urah, ko so cariniki obiskovali gostinske lokale in jih pečatili, ker so obstajali znaki o kršenju davčnih prepisov, je finančni minister Uroš Čufer razlagal državnemu zboru, kako namerava država zapreti ključne parametre proračuna za leto 2014. Nekako hkrati so revizorji iz Londona, ki izvajajo t. i. obremenitvene teste v slovenskih bankah, na sedežu ljubljanske podružnice družbe Ernst & Young pripravljali teren za pregled krvne slike bančnega sistema. Trije na videz ločeni procesi so potekali v kontekstu politične negotovosti.
Finančni minister je v trenutku, ko je predstavljal proračunske parametre, stavil na dve ključni točki. Prvič, država bo drugače obdavčila nepremičnine. Z višjo obdavčitvijo nepremičnin bi deloma zaprla luknjo, ki zeva v proračunskih tabelah. Drugič, država začenja resno bitko s sivo in črno ekonomijo.
Ko je finančni minister napovedoval, da bo država z nepremičninskimi davki zbrala več denarja, natančnih parametrov lastne napovedi ni mogel poznati, ker nova nepremičninska zakonodaja v tistem trenutku ni prišla niti v vladno proceduro. Kaj šele da bi bila sprejeta v parlamentu.
Nekoliko manj neznank je pri sivi ekonomiji. Siva ekonomija obstaja. Da bi državni proračun lahko tistim, ki na trgu delujejo nepošteno, pobral več davščin, je dejstvo. Za trenutek se je zdelo, da je prihod carinikov in dacarjev v gostilne natančno sinhroniziran z napovedjo finančnega ministra o boju proti sivi ekonomiji. Nemogoče pa je oceniti, koliko davščin lahko proračun pobere, če bo del sive ekonomije legaliziran. Boj proti sivi ekonomiji je nekakšen lov za izgubljenim zakladom. Pri tem pa ni zemljevida, kje je zaklad zakopan, niti ni popisa vrednosti predmetov, ki sestavljajo zaklad. A ambicijo, da carina in davkarija omejita sivo ekonomijo, lahko zgolj pozdravimo. Tisti, ki davkov ne plačuje, je namreč v tržnem tekmovanju v nedopustni prednosti pred tistim, ki davke plačuje. Količina poštenosti v sistemu se z omejevanjem sive ekonomije povečuje.
Prihod tujih revizorjev, ki po navodilih Bruslja preverjajo bančne bilance, količino neznank v sistemu kratkoročno povečuje, a hkrati zagotavlja, da bo v nekaj tednih bistveno bolj jasno, kje sploh smo. Tedaj bo razvidno, koliko manevrskega prostora je še ostalo skupnosti, ki je pred dobrima dvema desetletjema načelo nacionalne suverenosti zapisala med ključne vrednote. Nerodno je, da izvedba obremenitvenih testov v slovenskih bankah teče sinhronizirano s sprejemanjem proračuna. Proračunska debata se začenja v trenutku, ko podatkov o obremenitvenih testih še ni.
In potem je tu še vprašanje politične stabilnosti. Kako krhek je sporazum med strankami vladajoče koalicije, je sredi tedna pokazal predsednik upokojenske stranke Karl Erjavec. Kot se je zdelo zadnje tedne, je vladajoča koalicija dogovorjena, da bo proračunski problem reševala z višjo obdavčitvijo nepremičnin, a je Karl Erjavec tik pred sejo vlade oznanil, da njegova stranka nepremičninskega paketa v tem trenutku ne namerava podpreti. Erjavčeva poteza ima jasno interesno ozadje. Stranko, ki jo vodi, volijo starejši državljani. In starejši državljani premorejo več nepremičnin kot pripadniki srednje generacije. Pripadniki mlajše generacije nepremičnin nimajo. In nimajo jasne perspektive glede zaposlitve.
Dejstvo, da se Erjavec bori za interese lastne volilne baze, ni problematično. Sporno je, kdaj je to storil. Da se mu zdi nova nepremičninska zakonodaja sporna, je povedal slaba dva dneva zatem, ko je finančni minister parlamentarcem razlagal proračunske parametre, ki slonijo na predpostavki o novem nepremičninskem davku. Hkrati pa je Erjavec to lahko storil predvsem zato, ker so tudi na finančnem ministrstvu zamujali s pripravo nepremičninske davčne zakonodaje.
S tem, ko je Erjavec tik pred vladno sejo napovedal, da njegova poslanska ekipa nepremičninske zakonodaje ne bo podprla, je v enačbo, ki ima že tako ali tako množico neznank, vnesel še eno – neznanko politične nestabilnosti. Bolj natančno: politična nestabilnost je del enačbe že več mesecev. Zdaj je ta del enačbe postavljen na kvadrat.
Proračunski projekt se bo končal z glasovanjem o zaupnici vladi. Če proračunske tabele ne bodo vsaj za silo pokrpane, vlada ne bo dobila zaupnice. Proračunske tabele pa ne bodo zakrpane, če se bo nepremičninska davčna zakonodaja - pustimo ob strani vprašanje, ali je ta dobra ali slaba - sesula še pred vladno obravnavo.
