Tiskane izdaje
Polža ustavita želvi in ga oropata. Prihiti policija in začne spraševati. »Sploh ne vem, kaj se je bilo zgodilo,« pravi polž, »tako hitro je vse bilo.«
Butalcem gre tudi marsikaj prehitro mimo, da bi sploh opazili. Šef opozicije je te dni v Bovcu svojim vernikom zaupal, da smo vsi skupaj žrtev prikritega državnega udara, kar bi bila v nekih normalnih političnih razmerah izjava par excellence, še več, bila bi bomba. Državni udar, puč, nasilni prevzem oblasti – namreč ni nekaj, kar bi priplavalo po žajfnci, ampak naj bi bilo nekaj zelo resnega, vsaj za naslovne strani dnevnikov. Butalci pa ti prikrit državni udar v svoji deželici zamudijo, poležavajoč po istrskih, kvarnerskih in dalmatinskih plažah! S čivavo na straži. Res grozno. To lenobno pleme bo nujno preobraziti, prenoviti.
Ali pa gre morda za terminološki nesporazum med političnim mesijo Butal in vaščani, kot denimo v vojski, ko oficir tuli povelja v cirilici, vojake pa so opismenjevali v latinici. Naš JJ se je v svojem obramboslovnem obdobju opazno navzel kasarniške frazeologije, le psovke, ki jih mrgoli, je za potrebe politike utilitarno opustil. Tako so naslovi njegovih knjig kot čtivo v Bileći, šoli za rezervne oficirje: Okopi, Premiki … Umiki? Ko bodo JJ ustrezno umestili v Zgodovino, bodo analitiki to branje uvrstili med t. i. zgodnja dela, rane radove. Gotovo ste že brali zgodnja dela Marxa in Engelsa, o tem je bil posnet celo film.
JJ pa seveda ne ostaja pri vojaški terminologiji, čeprav bi, denimo, za prikriti državni udar lahko rekel tudi kamuflirani državni udar. Kamufliranje je vsekakor večja spretnost, zahteva znanje in sposobnost, se pa za oboje ni bati, ne bo ju nikoli zmanjkalo.
Šef opozicije se torej pogumno spušča s svojimi novitetami tudi v politično terminologijo: zombiji, ekstremno levi fašisti, prikriti državni udari in tako naprej. Vse te terminološke bombice kajpak izzovejo pozornost, saj forma praviloma že sama po sebi pove nekaj o vsebini.
Vsebini? Je v politiki JJ sploh še kaj vsebinskega, razen okopov, premikov in kamufliranja – umiki glede na psihološki profil tega ljubljenega politika seveda ne pridejo v poštev. Niti taktični umiki. Pravzaprav lahko o brezvsebinskosti govorimo kot o osnovni paradigmi strankarskega prostora, v čemer ni navsezadnje nič nepričakovanega. Smeši se, kdor pričakuje, da mu bodo v »intelektualnih« štabih strank lahko scoprali kaj novega. Usihajoči mediji pravzaprav ne bi imeli o čem poročati, če ne bi bilo odmevnih razsodb na sodiščih, finančne in moralne kompromitacije slovenske katoliške cerkve itd. Na naši ljubi sceni privlači pozornost samo še eksces, vse drugo je Čakajoč Godota – čakanje na bruseljske uradnike, da se bodo vrnili s počitnic in odločili o usodi Slovenije.
Omenili smo »normalne politične okoliščine«, ki jih seveda že zdavnaj ni več, če so kdaj sploh bile. Če šef opozicije govoriči o prikritem državnem udaru in to nikogar ne gane, niti policije, vojske in Sove (vsaj nekakšen »demanti« bi lahko izdavili, za to jih menda plačujemo), potem smo res kot na dalmatinski plaži. In je možno samo dvoje: da ima JJ že privide ali da sme klobasati že karkoli, zanj posledic ni. Tako kot ne za našega Silvia Berlusconija, ki svoje ljube sonarodnjake vleče za nos že dvajset let. Pa še ni izrekel zadnje besede.
Značilno za take populiste je, da se znajo prilagajati lahkovernosti in miselni lenobi Butalcev, ki bodo mesiji seveda verjeli na besedo; ni mu treba pojasnjevati, kdo, kdaj, kje, kako, zakaj – četudi gre za nič manj kot državni udar! JJ ni nihče prijel za besedo niti »po uradni poti«, kar lahko govori o ležernosti, razpuščenosti države, lahko pa tudi o tem, da šefa opozicije morda nihče več ne jemlje resno. Nihče v politiki ne računa več z JJ dolgoročno? V povezavi z njim nič več strategije, samo še taktika? Se je tokrat politična scena vendarle vsaj malce odzvala kot borza, ki začne neperspektivne igralce hitro, a diskretno izločati?
Daleč od tega! Če komentiramo, da je slovenska politična levica v razsulu in nesposobna organizirati oblast, to poslej (z obsodbo JJ na sodišču, pa tudi Bavčarjev in Krkovičev prispevek nista nepomembna) velja tudi za desnico. V kratkem času sta se ji podrla dva stebra: veliki, karizmatični Vodja in tukajšnja gubernija Rimskokatoliške cerkve. »Cerkveni dostojanstveniki« so nemudoma nakazali svoj koncept obrambe: mi pa že nismo glavni krivci! Kdo potemtakem je glavni za finančni polom, vrtnarice na Betnavi?
JJ se je umaknil v Bovec, izvrstno izbran kraj za obrambo. Vsenaokoli vršaci, naravni obrambni zid z dvižnimi vrati na Vršiču in Predelu. Sam bog je priskočil na pomoč, s plazom zaprl cesto na Mangart, onesposobil žičnico na Kanin, zaprl hotele in v svarilo vsem utopil nekaj raftarjev. Tu je tudi prikupno letališče, od koder bi se JJ lahko z lahkim letalom hitro evakuiral – kot Mussolini z Gran Sassa, od koder je vodil namišljeno republiko Salò. Vsi voditelji so začeli pohod in revolucijo na kakem odročju; Mao Zedong v Jianksiju v Šansi, Tito je prišel vse do Trsta in Celovca iz tiste znane skalne votline na Visu itd.
Tako okolje je kajpak naklonjeno samo čistim, jasnim, pogumnim, nekompliciranim mislim. Razpoloženje v šotoru na letališču, kjer je JJ daroval mašo, je bilo vedro kot na zletu skavtov ali ministrantov, samo na Njegovem obrazu je visela resnobna žalost: da, prikriti državni udar! In »ona« (Alenka Bratušek) vozi avtobus brez izpita! Po napačni strani avtoceste! Občinstvo, sami kaveljci in korenine, je spričo teh neprekosljivih duhovitosti kar žvrgolelo. Sami se v nasprotju s Franom Milčinskim lahko le kislo nasmehnemo; on si je Butalce izmislil in se lahko hahlja, mi pa imamo s tem cvetom naroda opraviti zares. In z njegovim Vodjo. Televizijski posnetki so neizprosni: takšnega kvazipolitičnega ringaraja ni niti po vrtcih niti po pivnicah, kjer se zdaj v glavnem govori o košarki. JJ je zdrknil po lojtrci domačih.
Tu bi potrebovali psihologa. Je prvak pravzaprav najvplivnejše politične stranke pri nas sam v sebi tako infantilen, da lahko kar tako, ne da bi trenil, govori neumnosti o avtobusih in državnih udarih? Je posredi še kaj bolj skrb zbujajočega? Ali pa je JJ pametnejši od vseh in je skrbno pregledal ali vsaj intuitivno doumel ves dadaistični dosje te družbe? Saj ni treba brati ravno Butalcev; vsa slovenska literatura in zgodovina govori o nekem podalpskem zakotju lahko vodljivih robatih otrok, ki jih ni težko izkoriščati, še manj podjarmiti. Mimogrede: vlogo nekdanjih okupatorjev na Slovenskem so prevzele domače politične stranke.
No, priznati je treba, da se vesoljno slovenstvo tokrat na govoričenje v Bovcu skoraj ni odzvalo, kar se da pripisati vročini in dalmatinskim plažam – vendar to lahko obrnemo tudi drugače. Ali ni v krajevni skupnosti Butale že toliko naveličanosti in apatije, da tudi ob državnem udaru nihče več niti ne zastriže z ušesi? Politična terminologija je že tako izgubila vsak pomen, programi strank so le še odpadni papir za v Vevče, z ideali in vrednotami nikogar več ne ustrašiš – in tako smo že v nekem prostoru, ki je pravzaprav brez politike, kot smo si jo bili predstavljali, so samo še obresti, davki, nepremičnine, tožbe, zaplembe, izvršbe, zapori … Kot v ameriških filmih, asfaltna džungla na svetih slovenskih tleh.
No, tu smo, kjer pač smo, čakajoč Godota. Utegne se zgoditi, da bo JJ napisal nov priročnik za oficirsko šolo v Bileći, to je njegova stvar, drobna skrb pa je v pomisli, da ne bi bil naslov knjige Preobrazba. Po naključju ali ne. Pred seboj imam namreč Splet norosti in bolečine Franza Kafke, Preobrazba: »Ko se je Gregor Samsa nekoč zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med spanjem preobrazil v velikanski mrčes. Ležal je na hrbtu in hrbet je bil trd kakor oklep … Številne nožice – če jih je primerjal s svojim siceršnjim obsegom, so bile klavrno tenke – so mu nebogljeno migetale pred očmi.«
»Kaj se je zgodilo z menoj?« je pomislil. To niso bile sanje. Tako Kafka, mi pa se bomo morali zelo hitro zazreti v ogledalo, ali smo v sanjah, ali v resničnosti, ali nekje vmes. Kajti z nami v marsičem že ravnajo kot z mrčesom, le izprsiti se še mora kak »ideolog« in nam dopovedati, da nujno potrebujemo preobrazbo. Kdo bo prvi razprl šotor?
