Tiskane izdaje
Po večmesečnih pogajanjih je Nokia davi oznanila, da je podpisala pogodbo o prodaji zemljevidno-navigacijskega oddelka Here konzorciju nemških avtomobilskih proizvajalcev, ki ga sestavljajo Audi, BMW in Daimler. Ti bodo za Here, nekdanji Navteq, odšteli 2,8 milijarde evrov.
Nokia je Here prodajala od letošnjega aprila, ko je napovedala prevzem konkurenčnega proizvajalca omrežne opreme Alcatel-Lucent. Za zemljevide so se poleg omenjenih proizvajalcev prestižnih avtomobilov zanimali tudi v ameriškem podjetju Uber, ki konkurira taksi službam, in v kitajskem spletnem iskalniku Baidu. Nazadnje je konzorcij Audi-BMW-Daimler (Mercedes benz) ostal edini ponudnik. »Natančni zemljevidi v digitalni obliki so ključni za prihodnost mobilnosti. S prevzemom podjetja Here želimo ohraniti neodvisnost te osrednje storitve za vse proizvajalce avtomobilov, njihove dobavitelje, uporabnike in preostalo industrijo,« je pojasnil prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche. Iz teh besed je mogoče sklepati, da bodo novi lastniki zemljevide še naprej licencirali drugim ponudnikom storitev. Doslej sta jih, denimo, uporabljala Microsoft in Samsung, pa tudi številni proizvajalci vozil za vgrajene navigacijske naprave.
Za Nokio ta posel pomeni konec transformacije podjetja, je poudaril predsednik uprave Rajeev Suri. S tem se bo finska korporacija povsem osredotočila na dva glavna stebra poslovanja − opremo za telekomunikacijska omrežja in upravljanje patentov, zraven pa bo poskušala s še nekaterimi novimi izdelki, kot je prejšnji teden predstavljena 360-stopinjska kamera ozo. Konec prihodnjega leta pa naj bi se skupaj z zunanjim partnerjem vrnila tudi k pametnim telefonom.
Nokia je ameriški Navteq prevzela leta 2007 za 5,7 milijarde evrov. Takrat so analitiki, podobno kot danes, ocenjevali, da gre za strateško naložbo, saj so zemljevidi ključen del vsebine za posel s pametnimi telefoni, ki je bil takrat tik pred izbruhom. Vendar pa lastni zemljevidi niso rešili Nokijinih pametnih telefonov, Navteq oziroma kasneje Here pa je, kljub temu da je pravico do uporabe zemljevidov uspešno prodajal, večino časa ustvarjal izgubo. Po ocenah poznavalcev namreč vzdrževanje in razvoj baze globalnih zemljevidov in vseh povezanih storitev stane vsaj milijardo dolarjev na leto.
