Moja diagnoza: Izključili nestrokovno javnost, ki lahko zavede uporabnika

Umetna inteligenca je v medicini še pred velikimi izzivi, vendar je neizogiben proces, ki bo potekal postopoma.

pon, 02.04.2018, 13:25

Za razvijalci aplikacije Moja dia­gnoza je trimesečno poskusno obdobje, v katerem so prišli do številnih spoznanj. O njih smo se za Delov Infoteh pogovarjali z ustanovitelji projekta: dr. Dorjanom Marušičem, specialistom kardiologom in nekdanjim ministrom za zdravje, dr. Borisom Krajačičem, zdravnikom specialistom kardiologije, in Tomažem Drozgom, lastnikom založbe Adria Media Ljubljana.

Imate kakšne primerjave s tujino? Ste se po kom zgledovali, ko ste zasnovali aplikacijo, ali je bilo odločilno, kot ste zapisali, da »trend povečanja števila obiskov pri zdravniku pomeni ne le vedno večjo obremenitev zdravstvenega sistema, temveč tudi podaljšuje čas, ki ga morebitni bolnik potrebuje, da pridobi vsaj osnovne informacije o tem, kaj pomenijo simptomi, ki jih je zaznal«?

Sledili smo izsledkom številnih študij, ki so poudarile ključ do uspeha digitalizacije zdravstva z obvezno umestitvijo pacienta v projekt ter vključitev zdravnikov v širšo ekipo informatikov, tehnologov, marketinških strokovnjakov in medijev. V digitalizaciji medicine je med medicinsko stroko, zdravniki in uporabniki nujno potreben tudi medij kot nekakšen most med zdravnikom in pacientom. Seveda smo se ozrli tudi po podobnih rešitvah v tujini, vendar smo šli precej svojo pot in popolnoma izključili nestrokovno javnost, ki lahko hote ali nehote nevarno zavede uporabnika.

Koliko bodo lahko v prihodnosti digitalne tehnologije nadomestile delo zdravnikov?

Znano je, da je novembra lani robot na Kitajskem presegel potrebno število točk za državni izpit, pridobil je zdravniško licenco. Izjemno uporaben se je izkazal pri vprašanjih, za katera sta bila potrebna pomnjenje in uporaba informacij, nasprotno pa ni pokazal presežkov pri neposrednih odgovorih na pacientove težave.

Umetna inteligenca je v medicini še pred velikimi izzivi, vendar je neizogiben proces, ki bo potekal postopoma. Tehnološka podpora robota in umetne inteligence je zelo uporabna pri hitrejši oceni simptomov in pripravi uporabnih sugestij zdravniku. Dodajanje informacij in vedenja bo povečalo hitrost in tudi pravilnost odločanja, ne bo pa nikdar povsem nadomestilo človeške bližine in topline. Skratka, podpora da, nadomestilo ne.

Vem, da je za tovrstne napovedi zelo zgodaj, a vendarle: koliko časa bi po vašem mnenju prihranil zdravnik, denimo družinski, če bi vsi njegovi pacienti dosledno uporabljali aplikacijo?

Če drži, da je kar petina storitev opravljenih na neustrezni ravni, na primer v bolnišnici namesto v specialistični ambulanti ali v specialistični ambulanti namesto pri izbranem družinskem zdravniku, so možnosti optimizacije v zdravstvenem sistemu z našo aplikacijo velike. Slovenci vsako leto opravijo povprečno sedem obiskov pri zdravniku. Predstavljajte si, da samo en obisk od tega nadomesti ali natančneje usmeri naša aplikacija – kakšni bi lahko bili prihranki tako stroškovno kot v kontekstu predolgih čakalnih vrst.

Zdaj sodelujete z Zdravstvenim zavodom Zdravje. Načrtujete širitev?

Ambicije so velike, najprej je treba pokriti Slovenijo, nato vso regijo ter srednjo in jugovzhodno Evropo. Pacienti si želijo storitev bližje domu in čim prej. Vemo, da bo treba širiti tako kraje kot specialnosti. Naš cilj je pacientu resnično pospešiti in olajšati pot to kakovostne medicinske oskrbe in ga hkrati pravilno usmeriti.

Če bi se aplikacija zelo prijela, bi en zavod zelo težko pravočasno in ustrezno zagotovil vse storitve. Se strinjate?

Delno, saj bo ta zavod lahko širil svoje izpostave po Sloveniji. Sicer je povpraševanje po e-nasvetu še težko oceniti, ker ni brezplačen. Vendar bodo uporabniki kmalu spoznali, da je 29,99 evra za e-nasvet, kjer vprašanju lahko pripnete tudi kopijo predhodnih izvidov ali fotografijo kakšnega simptoma, na primer spremenjenega znamenja na koži, velik finančni in časovni prihranek. Niti obisk v ambulanti ni brezplačen, nekdo ga v vsakem primeru plača, zavarovalnica ali pacient, stane tudi pot v ambulanto, da o izgubi časa ali strošku izgube delovnega dne sploh ne govorimo.

Že imate izkušnje testnih uporabnikov? Kaj jim je najbolj všeč, kaj jih moti?

Za nami so približno trije meseci testiranj. Pred tem smo z enim od partnerjev opravili tudi obsežno tržno raziskavo. Prve izkušnje so izjemno pozitivne, sproti smo jih upoštevali pri razvoju. Na splošno je veliko pohval in pozitivnih pripomb, tudi konstruktivnih kritik. Nobena stvar ni popolna, vsaj v začetku ne. Mi sami radi rečemo, da je to »Moja diagnoza 1.0«, prostora za izboljšave in posodobitve je neskončno, razvojno delo se je šele dobro začelo. Kmalu bodo na voljo tudi dodatni moduli, na primer e-karton, digitalna oblika zdravstvenega kartona, danes še »predpotopne mape z izvidi«, ki jo hrani vaš osebni zdravnik, ki bo lahko na Moji diagnozi shranjena v digitalnem oblačku in dostopna kjerkoli in kadarkoli, na primer če doživite nujen zdravstveni primer v tujini in nimate dostopa do podatkov iz lastnega kartona. Kmalu bo pa ta v oblačku dostopen povsod.

Morda nameravate sodelovati s šolami? Zdi se mi – če pogledam s stališča uporabnika –, da je aplikacija predvsem nekakšna naložba v prihodnost. Nekoga, ki je vse življenje navajen, da mu zdravnik osebno pove, kaj je narobe, bo verjetno težko navaditi, da lahko najprej pogleda na mobilno napravo. Povsem drugače je z mlajšimi generacijami.

Orodje v rokah mladih je pomembna strateška usmeritev, tako je aplikacija tudi zasnovana. Z nadgrajevanjem rešitev s posodabljanjem priročnika in dodajanjem novih simptomov želimo prav mlade pridobiti kot izjemno pomembne uporabnike. Razvoj je vrtoglav in ga je težko napovedati. Gre za naložbo v prihodnost, ko bodo potrebovali zdravstveno storitev. Prav zato že raje govorimo o »m-medicini« (»m« kot mobile) kakor o e-medicini. Mlajše generacije bodo nedvomno dostopale izključno prek mobilnih naprav.

Na drugi strani smo prepričani, da bo prav prehod iz papirja v prijazno digitalno okolje privabil vse, predvsem srednjo in tudi starejšo generacijo, ki spada med največje uporabnike zdravstvenih storitev in je danes že vešča uporabe digitalnih naprav. Znano je, da bo kmalu imel vsak drugi odrasel zemljan pametni telefon. V razvitem svetu ima že 20 odstotkov uporabnikov na njem nameščeno neko aplikacijo, povezano z zdravjem.

Prijavi sovražni govor