Računalniki strašljivo hitro dohitevajo ljudi

Zasnoval in tudi sestavil je prva Applova računalnika, apple I in apple II, in z njima spodbudil nastanek segmenta osebnih računalnikov. Še pred obdobjem macov je iz Appla odšel, a je še vedno povezan s podjetjem in je tudi goreč uporabnik jabolčnih naprav. Povedati ima veliko.

Steve Wozniak je nastopil na nedavni konferenci Apps World v nemški prestolnici, kjer je govoril o različnih temah, obširneje pa je razmišljal o umetni inteligenci in o tem, ali lahko sčasoma računalniki oziroma stroji pridejo na raven razmišljanja in odločanja ljudi in v celoti prekosijo in nadomestijo človeka. Nekoč je mislil, je dejal, da se to ne more zgoditi, zdaj pa ni več tako trdno prepričan.

»Pravzaprav se že vse življenje veselim umetne inteligence, saj je eden največjih izzivov za inženirje in programerje. Še nikoli nismo bili tako blizu uresničitvi tega izziva in nikoli prej si nisem mislil, da se sploh lahko tako približamo.« Ena od osnov za to so vse zmogljivejši računalniki, katerih strojna moč še vedno raste v skladu z Moorovim zakonom, ki v popravljeni različici pravi, da se število tranzistorjev (in s tem procesorska moč) podvoji vsaki dve leti. Wozniak sicer meni, da Moorov zakon nima več veliko generacij življenja in da verjetno kmalu ne bo več veljal, toda prav zaradi njega se danes lahko sploh pogovarjamo o resni možnosti prave umetne inteligence.

Bodo stroji tudi odločali?

Toda računalniki so sami po sebi še vedno zgolj surova računska moč, treba jih je sprogramirati, da počnejo kaj uporabnega. »Pred leti sem govoril, da ne bodo mislili kot ljudje, ker ne poznamo natančno strukture našega ožičenja v možganih in je tako ne moremo prenesti v stroje, vendar sem si premislil. Računalniki danes že lahko dajejo boljše odgovore kot ljudje, kar je po svoje malo strašljivo,« je v Berlinu razmišljal Wozniak. Zato bi lahko nekoč morda naprave dejansko nadomestile ljudi. Ne samo za šivanje ali sestavljanje izdelkov, kar že dolgo počnejo roboti, temveč tudi za resna miselna opravila. »Že zdaj lahko pri razmišljanju občasno, res zelo občasno, izzivajo najbolj bistre ljudi. Bodo v prihodnosti obstajala podjetja, v katerih bodo zaposleni samo stroji, od običajnih delavcev pa vse do direktorja?« Če bi prišli do te stopnje, bi bili sicer ljudje tako rekoč odveč, toda to bi imelo, ob domnevi, da vendarle ne bi bili čisto za odpis, tudi pozitivne plati. Vsak učenec bi lahko imel svojega učitelja. Marsikatera storitev bi bila lahko bolj izpopolnjena, avtomatizirana, enostavna. Mnogo naprav bi se znalo učiti in izboljševati svoje delovanje. Wozniaku je všeč, da se njegov domači termostat (verjetno nest) uči in prilagaja potrebam in razmeram, ter se veseli, da ga bo v prihodnje avto sam vozil naokrog. Toda sprašuje se, kakšna bo ekonomika tega napredka. Kje bo v tej enačbi človek. »Zato po svoje upam, da ne bomo prišli tako daleč, kajti potem bo zgodbe konec.«

Na hipotetično vprašanje, ali bi sabotiral projekt, če bi ugotovil, da bi z njegovo uresničitvijo res lahko prišli do takega, za človeštvo katastrofalnega scenarija, je odgovoril, da tega ne bi storil nikoli. »Inženirji vedno poskušamo narediti največji tehnološki napredek, kot je mogoče,« je pojasnil. In dodal, da tudi obdelovanje velikih podatkovnih zbirk (big data) vidi kot del poti proti končnemu cilju izdelati računalnike, pametnejše od ljudi. Google denimo z zbiranjem podatkov na vseh mogočih koncih ustvarja nekakšne velike svetovne možgane. Mu pri tem lahko zaupamo? »Lahko, če bo še naprej predvsem v pomoč uporabnikom,« je zatrdil Wozniak.

Vendar cilju umetne inteligence kljub nekaterim kazalcem le še nismo tako blizu. »Niti kvantni računalniki z vso zmogljivostjo ne morejo rešiti mojega starega šahovskega problema, ki sem ga spisal pred desetletji, ker potrebujejo inteligenco, ki jo človek ima, računalnik pa ne, in upam, da je nikoli ne bo imel,« je dejal soustanovitelj Appla. Podobno navidezna pomočnica Siri ali Googlov pomočnik z veliko zanesljivostjo razumeta besede, ne izluščita pa vedno pravega pomena. Vendar se z boljšo programsko opremo tudi to lahko spremeni. Morda bodo nekoč računalniki in programska oprema zanje tako izpopolnjeni, da bodo sami hitreje in bolje pisali nove algoritme, kot zmore človek. Taka prihodnost nam morda ni všeč in takrat ne bo več poti nazaj, vendar v resnici nimamo izbire. Proti tej prihodnosti gremo, je sklenil Steve Wozniak.