Tiskane izdaje
Po skoraj dveh mesecih nič ne kaže, da bi Apple lahko kmalu prehitel Spotify po številu uporabnikov, čeprav ta v zadnjem času izvaja številne promocijske aktivnosti in spreminja pravila uporabe, kar kaže na določen strah pred novim, močnim tekmecem. Vrstijo se tudi pripombe uporabnikov in Apple je že izdal eno nadgradnjo sistema ios, ki je bila namenjena izključno odpravljanju napak v glasbeni storitvi. Tudi naše izkušnje potrjujejo opažanja drugih uporabnikov.
Glavna razlika med Applovo in večino drugih tovrstnih storitev je, da je vsa glasba privzeto zbrana v eni aplikaciji (music). Tako tista, ki si jo lastnik telefona prenese z računalnika, kot tista, ki jo doda iz nabora apple music. Druga taka enovita storitev je Googlova play music. Pri ostalih, denimo deezerju, je treba glasbo ročno uvoziti v aplikacijo. Vse-na-enem-mestu se sliši priročno in lahko tudi je, saj ni treba skakati iz ene aplikacije v drugo, ampak v praksi prav zaradi tega v aplikaciji music in moji glasbeni zbirki zadnja dva meseca vlada precejšnja zmeda.
Samovolja glasbene aplikacije
Težko je namreč vedeti, katera glasba je kupljena in na katero sem samo naročen. Aplikacija samovoljno spreminja prikaz iz katerega albuma je posamezna pesem. Prenesel sem precej albumov z največjimi uspešnicami posameznega izvajalca (greatest hits), apple music pa je za pesmi s teh albumov našel njihov »izvorni« album in zdaj prikazuje množico albumov s peščico pesmi v vsakem. Morda bi se z veliko urejanja (v nerodnem programu itunes) zadevo dalo rešiti, vendar se sprašujem, kdo se bo ukvarjal s tem.
Pesmi s številnih albumov, ki sem jih z računalnika prenesel na telefon, je storitev brez vprašanja in obvestila izbrisala, je pa albume obdržala med »dodanimi«, in zdaj se glasba pretaka iz oblaka, namesto da bi se predvajala neposredno z naprave. In, ne nazadnje, če ima naročnik določen album že prenesen na telefon (v okviru naročnine), nato pa se v trgovini itunes odloči za nakup istega albuma, ga ne more prenesti - vsaj meni ga ni uspelo - na telefon ali računalnik v običajni obliki m4a. Tako albuma ni mogoče shraniti v svoj arhiv in ga predvajati tudi na napravah, ki niso povezane z apple music.
Uporabniški vmesnik aplikacije je na prvi pogled pregleden, vendar ne vedno logičen. Uporabnik mora osvojiti, da je treba preklapljati med različnimi pogledi. Denimo med zbirko pesmi (library) in seznami predvajanj (playlists). Ali pri izvajalcih med glasbo, ki je v uporabnikovi zbirki (my music) in vso, ki jo v povezavi s tem glasbenikom oziroma skupino ponuja apple music. Na vrhu je vedno prikazana zadnja dodana glasba (recently added) in pogled nanjo je mogoče razširiti na cel zaslon, vendar je nujnih vsaj pet pritiskov na ta napis, da se želeni tudi dejansko zgodi. Vmes pa uporabnik neizogibno klikne še na ikono, ki ga pripelje v urejanje svojega uporabniškega profila. Pojavni meniji vsebujejo odločno preveč možnosti.
Najbolj moteče, vsaj zame, pa je dejstvo, da aplikacija čez nekaj časa, ko neham poslušati glasbo, ne prikaže več tega, kar sem nazadnje poslušal. Tako moram spet od začetka iskati album ali seznam, ki bi ga rad poslušal naprej. Sistem vedno hoče vsiliti svoje predloge - v razdelku for you. Ni mogoče niti naključno predvajati vseh pesmi enega izvajalca - shuffle je na voljo le znotraj albuma ali seznama predvajanja.
Usmerjenost v angleško govoreče države
Izbira glasbe je sicer spodobna, vsekakor primerljiva z deezerjem ali googlom. Pri številnih albumih je še pred izidom na voljo singel ali dva, kar deezer ponuja samo občasno. In nekateri albumi (najbolj razvpit je 1989 ameriške superzvezdnice Taylor Swift) niso na voljo v nobeni drugi pretočni storitvi. Zato pa se nam zdi, da ima deezer boljšo ponudbo slovenske glasbe, vendar ni nujno, da je naš vzorec dejansko reprezentativen. Sama kakovost glasbe je enaka, kot pri kupljeni v trgovini itunes. Radia beats 1 nisem veliko poslušal, ima pa precej raznovrsten nabor glasbe, intervjuje z izvajalci itd. Toda usmerjen je popolnoma v angleško govoreče dele sveta.
Na koliko napravah lahko naročnik posluša glasbo, Apple nikjer ne pove. Poleg telefona je sicer mogoče prijaviti še tablice ipad ali osebne računalnike - tam je glasba v programu itunes, dostopa prek brskalnika ni. Sam imam prijavljen en telefon in tri računalnike.
Kdor se odloči za brezplačen trimesečni preizkus, bo do njegovega izteka v vsakem primeru »naročen« na apple music. Lahko pa, če storitve noče več uporabljati, v nastavitvah določi, da se apple music ne prikazuje in je tako v glasbeni aplikaciji samo glasba iz njegovega arhiva. Ob odločitvi za trimesečni preizkus, sistem vključi samodejno podaljšanje naročnine ob koncu tega obdobja (šest evrov za posameznika ali devet evrov za družino). To je mogoče izključiti v nastavitvah: itunes & app store - klik na ustrezen apple id - manage subscriptions.
Družinska možnost, vezana na tako imenovan family sharing, ki ga je uvedel ios 8, deluje brez težav. Ko se uporabnik, ki je že »član« družine, prijavi v apple music, sistem samodejno zazna, da gre za novega naročnika znotraj družine. Seveda pa bo moral upravitelj družine ob izteku brezplačnega preizkusa izbrati pravo (družinsko) naročnino. Sicer bodo ostali člani od takrat naprej brez storitve apple music.
Odvisnost od Appla
Aplova glasbena storitev je še ena v vrsti podobnih ponudb za poceni poslušanje (skoraj) vse svetovne glasbe. Njene prednosti so nizka cena mesečne naročnine, obljuba vse glasbe na enem mestu, bogat nabor glasbe in možnost uporabe na več napravah kot pri konkurenci. Slabe strani pa so nepreglednost glasbene zbirke, samovolja aplikacije pri upravljanju te zbirke, obvezna uporaba programa itunes za poslušanje glasbe na računalniku in za zdaj tudi omejenost na Applove mobilne naprave (aplikacijo za android še čakamo). Za Apple je ta storitev logična, za njegove uporabnike pa nekoliko manj. Ne prinaša skoraj ničesar, kar ne bi ponujali tudi Deezer, Google ali Spotify. Naročnik nanjo, pa se, če jo bo želel še naprej uporabljati, ne bo mogel odločiti za kaj drugega, kot za iphone. Resda bo glasba od jeseni dostopna tudi na androidnih telefonih, toda upravljanje naročnine bo verjetno še vedno omejeno na iphone.
Tako bo Apple še bolj zaklenil nase nekaj milijonov uporabnikov - še posebno če bodo imeli družinsko naročnino. Po zadnjih podatkih mu sicer še ni uspelo prepričati večjega dela lastnikov iphonov, naj vsaj preizkusijo apple music, najmanj petina pa je storitev že nehala uporabljati. Morda zaradi opisanih in drugih težav, morda pa tudi zato, ker za dostop do glasbe ne želijo biti odvisni od proizvajalca telefonov.
Kaj pa konkurenca?
V Sloveniji je od tovrstnih storitev najbolj poznan francoski deezer. Ponudba glasbe je vsaj enaka, morda celo obširnejša kot pri Applu. Mesečna naročnina zanaša sedem evrov, uporabnik pa ima lahko naenkrat prijavljene tri naprave, pri čemer poslušanje v brskalniku ne šteje v to kvoto. Deezer ponuja tudi »flow«, kjer algoritmi predvajajo glasbo, ki naj bi bila poslušalcu všeč. Povezljivost v družabna omrežja in deljenje glasbenih okusov z drugimi uporabniki ni močnejša plat deezerja.
Druga storitev je ameriški rdio. Tudi ta stane sedem evrov na mesec, možno pa je dodati še do štiri »družinske« naročnine za polovično ceno. Naročnik lahko doda poljubno število naprav, glasbo pa lahko naenkrat posluša samo na eni. Možno pa je predvajanje »prenesti« drugam. Poleg tega v spletni storitvi lahko naročnik zapove prenos na mobilne naprave in ima tako na vseh naloženo isto glasbo brez dodatnega ukvarjanja s tem. Nabor glasbe je podoben kot pri deezerju, na voljo pa so tudi »radijske postaje«. Ni pa mogoče uvoziti svoje glasbe, ki jo ima uporabnik na telefonu, kar ponuja deezer.
Google ponuja neomejeno poslušanje za sedem evrov na mesec v isti aplikaciji, ki predvaja tudi glasbo, ki jo je uporabnik sam naložil na telefon. Prednost je hiter dostop do kupovanja priljubljenih albumov, ki so praviloma tudi cenejši kot v Applovi trgovini itunes. Po naših izkušnjah je glasba play tudi bolj pregledna kot apple music. Deluje tudi na jabolčnih napravah, ni pa mogoče tam urejati naročnine, za to je treba imeti androiden telefon ali tablico. Možno pa je glasbo poslušati v brskalniku. Kdor hoče tematske sezname predvajanja in podobno, naj se ozre drugam.
