Tiskane izdaje
Ljubljana– Jutri bo pragove fakultet in visokošolskih zavodov prestopilo približno 19.000 brucev, več kot polovica med njimi na ljubljanski univerzi. Povsod je bilo razpisanih mest manj kot lani, natančni podatki, koliko študentov bo vpisanih, pa bodo znani konec meseca.
Na univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem, v Novi Gorici ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih je za redni in izredni študij v študijskem letu 2015/2016 na voljo 19.013 vpisnih mest, to je skupaj 1058 manj kot lani. Največ brucev bo sprejela ljubljanska univerza, približno 10.200. Tri med njimi smo povprašali, kaj je njih vodilo v odločitvi za smer študija, kar objavljamo v minianketi.
Medtem ko je za nekatere smeri iz leta v leto manj zanimanja, je za določene programe že tradicionalno preveč prijav, denimo v Ljubljani na akademijo za radio, film in televizijo (AGRFT), likovno akademijo, fakulteto za šport in medicinsko fakulteto. Tudi v Mariboru si je veliko mladih želelo na medicinsko fakulteto in fakulteto za zdravstvene vede, na primorski fakulteti pa so med najbolj priljubljenimi programi biopsihologija, predšolska vzgoja in prehransko svetovanje.
V lanskem šolskem letu je na slovenskih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih študiralo malo več kot 74.000 mladih, šestina izredno, šolnine za njih pa se gibljejo od 1900 do 6000 evrov na letnik.
Največ diplom v družboslovju
Motivi, zakaj se mladi odločajo za študij, so različni, eden med njimi pa je zagotovo možnost zaposlitve, ki jo določena izobrazba omogoča. Čeprav večina družboslovnih profilov ni med bolj iskanimi na trgu dela, je bilo na primer lani največ diplomatov prav na področju družboslovja. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2014 višješolski ali visokošolski študij uspešno končalo 18.400 diplomantov, to je približno 300 manj kot leto prej. Največ med njimi, 35 odstotkov, je terciarno izobraževanje končalo na področju družbenih in poslovni ved ter prava; 16 odstotkov jih je pridobilo diplomo iz tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva, desetina pa je diplomirala na naravoslovnih študijskih programih (znanost, matematika, računalništvo).
Nekateri študijski programi ostajajo tradicionalno »ženski« in »moški«: dve tretjini vseh diplomantk je končalo študij družbenih, poslovnih in izobraževalni ved, prava, umetnosti in humanistike, medtem ko je bilo moških diplomatov na teh področjih skupaj 38 odstotkov. Na drugi strani pa je bilo med diplomanti v naravoslovju in tehniki manj kot tretjina žensk.
Štirideset odstotkov študentov dodiplomski študij konča starih 25 let ali manj.
***
Vprašali smo bodoče študente
Barbara Bizilj iz Ljubljane: »Odločila sem se za študij delovne terapije, ker me to zanima in lahko s tem znanjem pomagam ljudem. Želim si delati v kakšni bolnišnici, kjer delo ni enolično in je vsak dan kaj novega. Glede na starajoče se prebivalstvo mislim, da ne bi smela imeti težav pri iskanju zaposlitve in da bo povpraševanje po tem kadru. Poleg tega nas je samo po 40 študentov na letnik. Pri vpisu sem na drugo in tretje mesto napisala zdravstveno nego in babištvo. Če mi ne bi uspelo priti na delovno terapijo, bi bila zadovoljna tudi, če bi študirala eno od teh smeri. Vsaj za prve mesece študija sem si zastavila, da bom sedela na predavanjih in se povsem posvetila temu, potem pa bo najbrž čas tudi za kaj drugega.«
Luka Medic s Ptuja: »Za študij fizike sem se odločil, ker me je ta od nekdaj zanimala in bi se rad poglobil vanjo, vedel več, kot je srednješolsko znanje. Fizika je zelo interdisciplinarna veda, ena mojih želja je, da bi jo povezal s kemijo, na področju razvoja telefonov in baterij, kar se mi zdi pomembno za prihodnost. Druga možnost pa je, da bi se vključil v kakšno programiranje. Mnogi me opozarjajo, da je to zahteven študij, med njimi tudi moj profesor fizike, a mislim, da se je treba na začetku vklopiti v sistem, potem pa nekako gre. Razmišljal sem še o fakulteti za računalništvo in informatiko, a mislim, da bo fizika prava. V Ljubljani bom živel z znancema v najetem stanovanju.«
Tajda Božič iz Kostanjevice na Krki: »Študirala bom gradbeništvo. Vedno so me zanimale stavbe. Najprej sem razmišljala o arhitekturi, a sem si premislila. Veliko ljudi izrazi pomislek, da je to fantovski študij, pa jim odgovorim, da noben poklic ni pogojen s spolom. Zakaj ženska ne bi mogla biti uspešna v tem? Nekoč bi rada delala nekje v tujini, najprej v kakšnem projektantskem biroju, potem bi pa imela svoje gradbeno podjetje. Propad mnogih gradbincev me ni odvrnil, saj bodo ljudje vedno gradili. Če se ne gradijo stavbe, se pa preusmeriš v mostove ali ceste. Mislim, da bo to znanje vedno uporabno. Na fakulteti imamo že od ponedeljka pripravljalni tečaj matematike, tako da sem že dobila prvi vtis o ljudeh in šoli, malo treme pa je kljub vsemu še ostalo.«
