Čudovit organ imamo, a ne znamo skrbeti zanj

Ljubljana – Dr. Blaž Koritnik, predsednik Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, je na tretjem posvetu etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, ki je bil posvečen skrbi za možgane, med drugim dejal, da možganom posvečamo premalo pozornosti, tudi zato, ker je zelo težko razložiti, kako delujejo. In dodal, da jim priročnik za učitelje pri predmetu naravoslovje in tehnologija namenja manj prostora kot, denimo, okusu.

Kako potem pomen in delovanje možganov sploh lahko pojasnimo otrokom?

Možgani so zelo kompleksen organ. Težko je preprosto razložiti, zakaj jih imamo in kako delujejo. Po drugi strani pa so nekatere lastnosti preprosto razumljive. Ena je njihova plastičnost. Znajo se spreminjati, kar je izjemno pomembna lastnost predvsem otroških možganov in nekaj, kar vsak pri sebi zelo dobro pozna. Z vadbo, s treningom, z učenjem lahko spreminjamo njihovo delovanje. Ti procesi potekajo počasi, toda možgani se počasi, a zanesljivo spreminjajo. Vendar se to ne zgodi samo od sebe. To je tudi osnovno načelo vzgoje in izobraževanja in nekaj, na kar včasih pozabljamo, ko hočemo po bližnjicah doseči uspeh.

Kaj pa bi morali učitelji vedeti o možganih?

To, da morajo pri pouku poudariti tisto, kar je za otroke zelo pomembno. Na primer: kako naj skrbijo za možgane in kako naj jih zaščitijo pa tudi, kako lahko vplivajo, da se bodo bolje učili. Razumeti morajo, da se vid ne konča, ko vstopi svetloba v oko, da se sluh ne konča, ko pride zračno valovanje do ušesa, ampak da se vse to zgodi v možganih. Da se ne gibljemo samo zaradi mišic in kosti, ampak da so možgani tisti, ki upravljajo gibanje. Trening v športu je v resnici trening možganov in samo nekoliko trening skeleta in mišic.

Zakaj bi že otroci morali vse to vedeti, če so možgani tako kompleksni, da njihovo delovanje težko razumejo še odrasli?

Tako kot moramo vedeti, kako skrbeti za naše telo, da bomo dolgo zdravi ali uspešni, denimo, v športu, tako se moramo zavedati pomena možganov pri tistem, pri čemer možgani sodelujejo. To pa je vse, kar počnemo. Takšen čudovit organ imamo, pa večinoma ne znamo dobro skrbeti zanj; ne vemo niti, kaj je dobro zanj: je to reševanje križank, veliko spanja?

Zakaj? Ker nismo dovolj seznanjeni ali zato, ker niti znanstveniki tega še niso odkrili?

Oboje. V zadnjem desetletju smo se začeli zavedati bremena bolezni možganov. Prešteli smo jih. Znanstveniki počasi razkrivajo, kako delujejo, in odkritja iz laboratorija najdejo mesto v procesu izobraževanja. Primer so zrcalni nevroni. Nekaj, kar so odkrili pri opicah, se je pokazalo kot eden najpomembnejših načel, po katerem se možgani učijo – zrcalijo naša vedenja.