Colibri

Pred nekaj desetletji je marsikoga pri nas misel ob besedi colibri prej kot na male pisane južnoameriške ptice spomnila na Tomosovo motorno kolo, ki nas je ob prelomu v 60. leta popeljalo v obdobje motorizacije.

Poglejmo si nekoliko podrobneje to naše prvo, skoraj vsakomur dostopno osebno motorno prevozno sredstvo.

Zamisel o postavitvi tovarne motornih koles v Sloveniji sega v petdeseta leta 20. stoletja. Zrasla je pri Okrajnem ljudskem odboru Sežana in gospodarstvenikih s Krasa, da ustanovijo TOvarno MOtornih koles Sežana.

Leta 1954, ko je bila kupna moč prebivalstva nizka, je bila takšna pobuda zelo smela, a se je kmalu izkazala za pravilno. Slovenska vlada se je nato odločila, da tovarno postavi v Kopru in že leta 1955 so iz nje zapeljala prva motorna kolesa in skuterji licenčnega partnerja Steyr Daimler Puch. Moped Puch MS 50 je v Tomosovi preobleki dobil naziv Colibri in glede na opremljenost nosil oznake od 01 do 013.

Colibri T12 je bil eden nabolj priljubljenih Tomosovih vozil vseh časov. Foto: Arhiv Tehniškega muzeja Slovenije

Najuspešnejši med colibriji je postal T12. Ta se je leta 1961 v podobi, ki mu jo je namenil kipar Janez Pirnat, po obliki korenito oddaljil od licenčnega pucha in v 60. letih postal najbolj priljubljen moped pri nas.

Med glavnimi kupci so prevladovali prebivalci z nižjimi in povprečnimi osebnimi dohodki, saj so se tisti z višjimi v tem obdobju že usmerjali na avtomobile nižjega razreda. Ljudem, ki so stanovali na podeželju, je ob še slabo razvitem javnem prometu moped omogočil zaposlitev zunaj kraja bivanja.

Moped je bil najprimernejše motorno vozilo za vožnje po lokalnih, dovoznih in gozdnih poteh tako ravninskih kot hribovitih področij. Za svoje vsakdanje opravke so jih zato uporabljali kmetje, gozdarji, poštarji, lovci in drugi.

Prvi tomosov dirkalni moped na dirki v Portorožu leta 1959. Foto: Arhiv Tehniškega muzeja Slovenije

Pogumnejši so se s prirejenimi colibriji odpravili tudi na več tisoč kilometrov dolga potovanja ali osvajali lovorike na cestnih hitrostnih dirkah.

Colibrijevi motorji so sprva (v izvedbi stabilnih motorjev) poganjali delovne stroje v gradbeništvu, kmetijstvu in drugih dejavnostih. Prirejeni kot zunajkrmni motor so motorizirali številne ribiče in prebivalce vzdolž jadranske obale, plovnih rek in jezer, ki so pri svojih vsakdanjih opravilih večinoma uporabljali še čolne na vesla.

Povpraševanje po njih je spodbudilo tovarno, da je razvijala nove in nove izvedbe teh strojev in z njimi uspešno konkurirala tudi na tujih zahodnih trgih.

Preobrazba − od colibrija, ki ne skriva Puchovega porekla, do lastnega Tomosovega motornega kolesa. Foto: Urša Vodopivec/Tehniški muzej Slovenije

Leta 1969 je najbolj priljubljen med colibriji, model T12, dobil svojega naslednika z novim motorjem. To je bil model Colibri 14V, ki mu je kmalu sledila izpeljanka z močnejšim motorjem T 15. Ne en ne drugi nista dosegla priljubljenosti svojega predhodnika.

Nove generacije colibrijev so se koncem 60. letih po zmogljivostih približale že pravim motornim kolesom z večjimi prostorninami motorja. To je bil verjetno eden od razlogov, da so tudi mopede izenačili z motornimi kolesi in napovedali uvedbo pravilnika o njihovi registraciji. Vozniki so lahko svoje colibrije vozili s starimi vozniškimi potrdili le še do konca leta 1967, ko so jih morali zamenjati za vozniško dovoljenje A-kategorije in svoje vozilo registrirati. Nove odredbe so prizadele prav tisti del Tomosovih kupcev, ki je prevladoval v začetku šestdesetih.

Tomosova colibri in krmni motor Lamo. Foto: Arhiv Tehniškega muzeja Slovenije

Na drugi strani so se za zmogljivejšimi colibriji začeli ozirati mladi, ki so jim v Tomosu namenjali tudi posebej prirejene različice. V Tomosu so se zato lotili razvoja tako imenovanih koles s pomožnim motorjem, ki jih ni bilo treba registrirati. Mednje so spadali avtomatiki in zlasti med mladimi priljubljene »štirice«, ki so v sedemdesetih letih zasenčile nekdaj priljubljene colibrije.

V Tomosu so konec osemdesetih novemu modelu kolesa z motorjem znova nadeli ime colibri. Vendar je bilo že vnaprej jasno, da uspeha svojega predhodnika, ki mu je bilo namenjeno pionirsko poslanstvo množične motorizacije, ne bo mogel doseči.

V Tehniškem muzeju Slovenije namenjamo posebno razstavno površino zbirki motorjev in razvojne dejavnosti tovarne Tomos. V njej je na ogled več izvedb colibrijev.

Izpostavimo priljubljeni T12, prvi Tomosov dirkalni moped na osnovi colibrija, colibri, s katerim je popotnik Stane Tavčar prevozil Bližnji vzhod, in prvi serijski zunajkrmni motor Lamo.

***

Mag. Boris Brovinsky je muzejski svetovalec v Tehniškem muzeju Slovenije.