Jaka in Meta, naša kosmatinca

Prvi prebivalci ob ustanovitvi ZOO Ljubljana leta 1949 so bili rjavi medvedi, ki so tudi simbol našega vrta.

pet, 13.10.2017, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentovSlovenski etnografski muzejBotanični vrt Univerze v LjubljaniMuzej novejše zgodovine SlovenijeKulturno središče evropskih vesoljskih tehnologijŽivalski vrt LjubljanaPark vojaške zgodovineMestni muzej LjubljanaMuzej narodne osvoboditve MariborTehniški muzej SlovenijeModerna galerijaŽelezniški muzej Slovenskih železnic in Muzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Najstarejša medveda v naši ogradi sta Jaka in Meta, ki sta prišla iz divjine kot izgubljena mladiča v gozdu leta 1984 in 1985. V svojem življenju sta imela kar nekaj mladičev. Zadnja dva sta samici Čupa, ki je stara 12 let, in Pombi, ki je stara sedem let. Jaka je najstarejši, zato lahko opazite, da že težko hodi in včasih šepa.

Ker se medvedi v živalskih vrtovih uspešno razmnožujejo in tudi dolgo časa živijo, so velike ter močne zveri, ki jih je težko oddati v drug živalski vrt, saj potrebujejo veliko ogrado z močno ograjo, jih že vrsto let ne razmnožujemo.

Vsejeda zver, ki ima rada sadje

Medvede hranimo s sadjem, kot so hruške, jabolka, breskve, nektarine, slive, ringlo, lubenice, melone, z gomoljno zelenjavo, kot so korenje, pesa, pastinjak, ter listnato zelenjavo, kot so solata, radič, cikorija, zelena in kitajsko zelje. Dodajamo oreščke brez lupine, suho sadje, med, žuželke, želod, kostanj, žir in vitamine. Občasno jejo tudi krape, kunce, miši, podgane, piščance, prepelice, pasje brikete in jajca.

Popestritev z vonjavami

Radi imajo močne vonjave, kot so različne začimbe, po katerih se povaljajo. Hrano jim skrivamo po ogradi, jo zatikamo visoko v rogovilo plezal ali pa v naluknjane sode. Včasih jim pripravimo posebno medvedjo torto iz sena, sadja in oreškov.

Foto: Živalski vrt Ljubljana

V naravi jedo vse od mlade trave do jelena

Rjavi medvedi so vsejede živali. Njihova prehrana je močno odvisna od tega, katere vrste so trenutno prisotne v njihovem okolju, in se zato skozi leto spreminja.

Prehranske navade medvedov znanstveniki preučijo z analizo vsebine njihovih iztrebkov. Za medvede v Sloveniji so ugotovili, da na njihovem jedilniku prevladuje rastlinska hrana, med drugim trave, žir, želod, robidnice, jabolka, hruške in drugo sadje. Od živalske hrane so raziskovalci našli ličinke hroščev in os, mravlje, miši, srnjad in jelenjad.

Samica skoti med zimskim dremežem

Medvedi se parijo od maja do julija, oplojeno jajčece pa se sprva deli in razvije le do zelo zgodnje razvojne faze blastociste ter nato miruje in se v maternico ugnezdi do pet mesecev po oploditvi. Temu pojavu rečemo »odložena implantacija«, ki je značilna za številne zveri.

Samica skoti mladiče med zimskim dremežem. V leglu sta najpogosteje dva mladiča velikosti morskega prašička, slepa in nebogljena. Mladiči sesajo od 18 do 30 mesecev in se osamosvojijo po dveh ali treh letih. Rjavi medvedi v naravi lahko doživijo do 30 let.

Foto: Živalski vrt Ljubljana

Plen ukradejo drugim plenilcem

Kot največji predstavnik zveri pri nas je medved karizmatična vrsta, ki v ljudeh vzbuja številna čustva, z njenim varstvom pa vplivamo na varovanje številnih drugih, manj opaznih vrst v ekosistemu. Zato je rjavi medved tudi ključna vrsta, ki ima glede na svojo številnost nesorazmerno velik vpliv na ves ekosistem. Čeprav je njihova osnovna hrana rastlinskega izvora in so zato pomembni raznašalci semen, kot plenilci uravnavajo tudi številnost svojega plena (ulovijo predvsem pravkar poležene ali bolne živali).

Velik vpliv na ekosistem imajo tudi v vlogi mrhovinarjev. Ta vloga je bila prepoznana kot eden izmed ključnih ekoloških procesov z velikim pomenom za strukturo živalskih združb in stabilnost prehranjevalnih spletov. Mrhovinarji imajo lahko prek kraje plena drugim plenilcem velik vpliv nanje, še posebno na vrste, pri katerih uživanje plena traja dalj časa, kot je pri evrazijskem risu.

Pomembno je sobivanje

V preteklosti je populacijo medvedov zdesetkal pretiran lov. Danes je lov na medvede strogo reguliran in je namenjen zmanjševanju konfliktov z ljudmi, saj medvedi lahko povzročajo škodo v kmetijstvu, posamezne živali pa se v iskanju hrane približajo človeškim naseljem ali pa, sicer precej redko, medvedi napadejo ljudi. To se najpogosteje zgodi v primeru srečanja medvedke z mladiči. Medved človeka ne prepozna kot plen, zato se takim srečanjem, če le ima možnost, izogne.

Foto: Živalski vrt Ljubljana

Danes medvede ogroža izguba življenjskega prostora, gradnja novih naselij in avtocest. Vsi ti posegi zožujejo življenjski prostor medveda in prekinjajo njegove selitvene poti. Po drugi strani pa smo nekoč zaprta območja v najbolj odmaknjenih predelih gozdov odprli z gradnjo gozdnih cest in železnic. Z intenzivnim gozdarstvom in turizmom smo vnesli nemir v njegov življenjski prostor in poslabšali bivalne pogoje za medveda.

Rjavi medved je predmet Habitatne direktive, ki članicam EU nalaga ohranjanje vrst in njihovih habitatnih tipov v ugodnem stanju. Velja za prioritetno vrsto, kar pomeni, da je njegovo ohranjanje v interesu skupnosti in ga je treba strogo varovati.

Ljudje smo le gostje v medvedovem okolju zato je dobro, da upoštevamo:

• Pse sprehajamo na povodcih, nase pa opozorimo z glasno hojo, žvižganjem ali govorom.
• Hrane in njenih odpadkov ne puščamo v gozdu.
• V obdobju bivanja medvedov v brlogih ne raziskujemo jam in spodmolov, ki bi jih lahko medvedi uporabljali za počitek.
• Če medveda vseeno srečamo, ostanemo čim bolj mirni in se počasi zadenjsko umaknemo.
• K zmanjševanju konfliktov med medvedi in ljudmi pripomorejo ustrezne oblike zaščite za drobnico in čebelje panje, njihove obiske v naseljih pa lahko omejijo »medovarni« smetnjaki in kompostniki, ki medvedom preprečujejo, da bi v naseljih našli lahko dostopen vir hrane.

Ali veš?

• V Sloveniji so raziskovalci leta 2007 populacijo medvedov s pomočjo genetskih analiz ocenili na približno 400 do 500 osebkov.
• Čeprav je medved zaščitena vrsta, se zaradi zmanjševanja konfliktov in večanja tolerance ljudi, ki z medvedom sobivajo, na leto dovoli odstrel približno stotih medvedov.
• Ker se meso medvedov občasno znajde tudi na človekovem jedilniku, je zaradi možnosti prenosa različnih okužb evropska direktiva prepovedala krmljenje medvedov z mrhovino.

Lepo vabljeni v ZOO Ljubljana tudi v zimskem času, saj so pri nas medvedi dejavni vso zimo, ker jih redno hranimo in se zato ne umaknejo v brloge.

Prijavi sovražni govor