Tiskane izdaje
Hiša eksperimentov od sredine julija do sredine avgusta zapre svoja vrata za obiskovalce. To ne pomeni, da nas ni. Mi pripravljamo Hišo za novo sezono − obnavljamo eksperimente, gradimo nove ideje in kujemo nove aktivnosti. Čisto pa se vam vendarle ne izogibamo − izvajamo Hišine Sladoledologije.
Sveže sadje
Vsako soboto med 18. 7. in 8. 8. nas lahko najdete na Mesarskem mostu. Tam potekajo Hišine Sladoledologije.
Obiskovalci boste doživeli znanstveno dogodivščino, ki ji bo sledilo izdelovanje zdravega sladoleda. Tule je recept: na tržnici kupiš sveže sadje; z ročnim mešalnikom ga dobro premešaš; počasi dodajaš tekoči dušik in mešaš, da dušik zavre, zmešano sadje pa počasi zmrzne.
Ker dušik vre pri minus 196 stopinjah celzija, bo zagotovo zavrel na poletno ogretem Mesarskem mostu. Malo bo treba počakati, da se sladoled segreje − vsaj do kakšnih minus deset stopinj Celzija −, preden ga boste lahko poskusili. Takšen sladoled je zdrav, saj ne vsebuje nobenega dodanega sladkorja, mleka ali smetane − samo zmleto sveže sadje.
Če ga hočete poskusiti, pridite na Mesarski most. Žal ga sami še ne morete narediti, saj tekočega dušika v še tako dobro založenih trgovinah še ne prodajajo.
Sveže ideje in sveži sir
V drugem tednu junija sem se udeležil mednarodne konference centrov znanosti v Trentu, mestu z okoli 100.000 prebivalci severno od gardskega jezera v Italiji. Okoli tisoč udeležencev je predstavljalo svoje sveže ideje in aktivnosti, seveda tudi Hiša eksperimentov.
Konferenca je potekala v leto dni starem centru znanosti, imenovanim MUSE. Spomini so me vrnili dobrih pet let nazaj, ko sva s kolegom Lukom v njihovih prejšnjih, tesnih a še zmeraj mnogo večjih prostorih od naše Hiše eksperimentov vodila tečaj za njihove demonstratorje.
Njihova lokalna politika je sprevidela potrebo po promociji izobraževanja in znanosti in zgradila nov center, pravi dragulj, obkrožen z Alpami, velik dobrih 12.000 kvadratnih metrov. Lepo bi bilo, če bi nam trikrat večje mesto oziroma država, ki se je nekoč hvalila, da bo izvažala znanje, privoščila vsaj pol tako velikega.
Če se vrnem nazaj na konferenco, lepo je biti član večje družine, kamor te sprejmejo, če imaš sveže ideje in če si inovativen. Tukaj vsak nekaj da in tudi nekaj dobi.
Na sprejemu predavateljev so nam postregli z velikim hlebcem njihovega grana trentino, sira po okusu, podobnem parmezanu. Tako mi je bil všeč, da sem ga kupil v bližnji trgovini, a potarnal, da mi siri v hladilniku splesnijo. »To je zato, ker sir zavijete v folijo,« mi je rekla prodajalka: »Oviti ga morate v krpo iz blaga, ki sir ohranja suh, in v hladilniku ga boste lahko imeli tudi leto dni in več.
In postal sem bogatejši za še eno idejo. Kako lepo in uporabno se je učiti.
Sveži zrak
Zdaj, ko pišem te vrstice, sem na dopustu, na otoku Cresu, na svežem zraku. Okrog mene je simfonični orkester škržatov. Trio sončnih žarkov, vetra in vode ustvarja čudovito naključno lesketanje svetlobe na morski gladini. Kot da bi se na tisoče ogledalc nagibalo in obračalo ter metalo zajčke na vse strani.
Mene pa na mizi čaka v krpo zavit paški sir ter skuta s čebulo in bučnim oljem. Kako idealen in idiličen začetek dneva − seveda po osvežilnem dobrem kilometru rednega plavalnega kravla.
***
Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov
Hišo eksperimentov lahko spremljate tudi na facebooku ali twitterju.
