Visoki C med bonbonjerami

Prestižna Kraševa bombonjera Opera je bila za večino uporabnikov preveč fina, da bi jo odprli in se posladkali z njo.

Objavljeno
12. april 2017 18.14
Urška Ženko
Urška Ženko

Bombonjera Opera je bila svojčas (v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja) najrazkošnejša Kraševa bombonjera in temu primerno namenjena za posebne priložnosti. Bila je darilo starejšim ter znak pozornosti in spoštovanja, podarjala pa se je tudi v znamenje zahvale za pomoč in usluge.

Rdeča embalaža iz žameta z zlatim napisom je bila razkošnega videza, polnjena z izborom najboljših bombonov, kot so nugat in čokoladni pralineji z marcipanom in višnjami, ki pa večinoma niso bili namenjeni temu, da bi jih kdo pojedel. Opero, preveč fino, da bi jo odprl in se posladkal, je obdarovanec največkrat shranil in jo ob naslednji priložnosti podaril naprej. Tako je prehajala iz rok v roke, iz shrambe v shrambo, dokler ji ni potekel rok trajanja. Če je ta ostal spregledan, pa tudi še po njem. Gotovo pa ni ostala spregledana omemba na zadnji strani, da je Kraš z bombonjero Opera prejel srebrno medaljo za kvaliteto v Londonu leta 1976.

Zgodba podjetja Kraš, ki je izdelovalo bombonjero Opera, se je začela leta 1911, ko je bila ustanovljena tovarna Union, prva tovarna čokolade v Jugovzhodni Evropi. Leta 1950 se je Union združil s tovarno prepečenca, keksov in vafljev Bizjak in z zagrebško podružnico tovarne čokolade Mirim, ki je do začetka druge svetovne vojne delovala v Mariboru. Nastal je Kraš, poimenovan po Josipu Krašu, hrvaškem narodnem heroju.

Kartica, s katero so se trgovski potniki podjetja Mirim najavili na obisk k strankam. Foto: osebni arhiv Janeza Lombergarja.

Čeprav bombonjere Opera ne izdelujejo več, so številni njihovi izdelki izjemno priljubljeni že desetletja, med njimi Bajadera, Ledene kocke in med otroki gotovo najbolj poznane čokoladice Živalskega kraljestva. Sličice, ki se skrivajo v majhnih čokoladicah, so v prve albume začeli lepiti že leta 1956.

Bombonjera Union, prva polovica 20. stoletja. Foto: Arhiv Muzeja novejše zgodovine Celje.

Prvo bombonjero so izdelali natanko sto let pred prvo Bajadero, leta 1854 v podjetju Whitman's v Filadelfiji, ki se je ukvarjalo z izdelavo čokoladnih sladkarij, že nekaj let pozneje pa se je angleški Cadbury's domislil danes verjetno najbolj priljubljenega darila za valentinovo − bombonjere v obliki srca.

V Splošnozgodovinski zbirki Muzeja novejše zgodovine Celje hranimo več kosov embalaže bombonov, čokolad in bombonjer. Med najstarejše spadajo škatlice čokoladnih pralinejev, ki so jih izdelovali trapisti v gradu Rajhenburg že od leta 1896.

Skupaj z ovitki domačih in tujih znamk čokolade od prve polovice 20. stoletja do danes so bile razstavljene na razstavi Vse barve čokolade, ki je bila v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled v letih 2014 in 2015. Ob tej priložnosti smo zbirko dopolnili še z nekaterimi novejšimi kosi embalaže proizvajalcev čokolade iz širše celjske okolice.

***

Urška Ženko, Muzej novejše zgodovine Celje