Tiskane izdaje
Tovarna emajlirane posode je eno prvih industrijskih podjetij v Celju, ki je močno zaznamovalo podobo mesta, še zlasti nekdanjega severnega predmestja - Gaberja. Tu, kjer je od leta 1873 že stala Cinkarna, je leta 1894 Adolf Westen, doma iz Westfalije, ustanovil kovinarsko podjetje za izdelavo posode. Dve leti kasneje se je obrtno podjetje preoblikovalo v komanditno, leta 1924 pa v delniško družbo (Westen A., d. d., Celje).
Od prvotnih 10 delavcev je število zaposlenih kmalu naraslo na dobrih 1000 (med svetovnima vojnama), po drugi svetovni vojni (v sedemdesetih letih) pa celo na slabih 4000.
V Westnovi tovarni so izdelovali raznovrstno emajlirano, pocinkano, pokositreno ter brušeno hišno in kuhinjsko posodo, nadalje kotle in posode za vodo ter jeklene radiatorje in emajlirane reklamne table; poleg omenjenega je podjetje proizvajalo tudi za vojsko - že v prvi svetovni vojni za avstro-ogrsko (jeklene čelade ter emajlirane porcije in čutarice), kasneje pa tako za jugoslovansko (menažke, čutare, ohišja za protioklepne mine), med drugo svetovno vojno pa tudi za nemško (med drugim oklepne plošče za letala Messerschmitt in Heinkel).
Podjetje je bilo velikega pomena za Celje in okolico: poleg velikega števila zaposlenih in njihovih družin je tovarna dajala zaslužek tudi okoličanom, ki so podjetju dobavljali seno in slamo za ovojni material ter les za izdelavo zabojev. Vseskozi je bila temeljni proizvodni artikel te tovarne namreč emajlirana posoda.
Tovarna je hiter razvoj doživljala zlasti po letu 1918, saj je bila edino tovrstno podjetje v tedanji Jugoslaviji. V tridesetih letih 20. stoletja so dnevno proizvedli 20 ton emajlirane posode. S svojimi izdelki niso oskrbovali le domačega tržišča, ampak so veliko izvažali zlasti na Balkan in Bližnji vzhod.
Po drugi svetovni vojni je podjetje prešlo v državno last in je delovalo pod blagovno znamko Emo (zaščitni znak dveh levov je bil mednarodno registriran leta 1928). Še vedno je osnovni proizvodni program predstavljala emajlirana posoda, ki so jo prodajali v kar petindvajset držav (med drugim v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, ZDA itd.) in še vedno sta pomembno tržišče predstavljala Bližnji vzhod in severna Afrika; leta 1978 so na primer izvozili kar 1990 ton posode. Na žalost je čas tranzicije povzročil skorajšnji propad tovarne Emo; danes podjetje kot Emo Novum - v manjšem obsegu sicer - še vedno izdeluje emajlirano posodo.
Muzej novejše zgodovine Celje beleži tradicijo te tovarne, saj v svojih depojih hrani zbirko izdelkov Westen/Emo. Zbirka šteje okoli 1750 kosov, ki nedvomno predstavljajo del naše identitete. Tradicija tovarne Emo in ostale celjske industrije, ki je zaznamovala razvoj mesta ob Savinji, je na ogled na stalni razstavi Živeti v Celju v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Dr. Marija Počivavšek je muzejska svetnica v Muzeju novejše zgodovine Celje.
