Tiskane izdaje
Ljubljana – Fakulteto za družbene vede bo z novim študijskim letom vodil nov dekan, ki naj bi vzpostavil pogoje za razpravo o razvoju in za večjo akademsko solidarnost. To namreč obljubljajo vsi trije kandidati – profesorji Rado Bohinc, Aleš Črnič in Jernej Pikalo.
Zapisniki kolegija dekana fakultete, ki je »odgovorna za razvoj družboslovja na Slovenskem«, kot pravi Jernej Pikalo, bodo javni, so obljubili vsi trije kandidati; tako kot tudi, da se bodo borili za akademsko solidarnost. Podaljševanje zaposlovanja za določen čas je nezakonito in »zelo si bom prizadeval za ureditev tega vprašanja«, je zatrdil Rado Bohinc, ki je sicer še vedno zaposlen na fakulteti, kljub temu da zakon zahteva, da se tisti, ki izpolnjujejo pogoje, upokojijo. Tako Bohinc kot Pikalo se strinjata, da morajo biti strokovni delavci del akademskega zbora, medtem ko je Aleš Črnič drugačnega mnenja. Morajo pa imeti, dodaja, pravico, da volijo vodstvo fakultete. Le o tem vprašanju so se oglasili tudi poslušalci, med katerimi so bili konec predstavitve predvsem strokovni delavci. Profesorje, ki imajo v nasprotju z njimi volilno pravico, smo namreč lahko prešteli na prste ene roke.
***
Kandidati o varčevanju in zmanjševanju programov
Koliko lahko dekan sploh še vpliva na delovanje fakultete?
Črnič: Od vodstva je odvisno marsikaj. Fakulteta lahko in mora biti veliko bolj, kot je bila v zadnjih letih, proaktivna v soustvarjanju zunanjih razmer delovanja in v družbi nasploh. Hkrati mora vodstvo ustvariti pogoje, da bo ta skupnost aktivirala svoje potenciale. Z varčevanjem je treba prenehati, tudi če bo minus kakšno leto ostal.
Bohinc: Vloga dekana je odločilna. Mora razbremeniti akademsko in študentsko skupnost razprav o slabih finančnih razmerah in vzpostaviti pogoje za razpravo o razvoju. Treba je odpraviti tudi krivice, ki jih je fakulteta doživela v zadnjih petih letih, ko se je njen delež financiranja v razmerju do drugih fakultet univerze zmanjševal.
Pikalo: Le celoten kolektiv lahko narediti tisto, kar sta povedala sogovornika in s čimer se strinjam. Moramo iti tudi v smer večje veljave družboslovja. Bolj moramo sodelovati pri sprejemanju zakonodaje. In tretjič, preprosto ne znamo pokazati na vrednost naših raziskav, ne za financerje in ne za družbo. Pa verjemite, da imamo ogromno pokazati in prispevati.
Zakaj zmanjšati število programov s 13 na 11, kar predvideva predlog reakreditacijske komisije (člana sta tudi Bohinc in Črnič)?
Bohinc: Gre za kvalitativen proces posodobitve programov, tudi večje povezanosti med katedrami. Komisija je na pol poti, postavili smo izhodišča, tudi da število zaposlenih ostane enako. Zdaj so po katedrah razprave, koliko programov imeti. Te stvari ne smejo prihajati od zgoraj, ampak so to odločitve tistih, ki proces izvajajo.
Pikalo: Sam sem kritičen do predloga. Osnovni motiv za reakreditacijo namreč ne bi smel biti finančni, temveč ugotovitev, da so programi zastareli in da jih je treba nadgraditi. Moja vizija je veliko bolj integrativna.
Črnič: Ta predlog vidim kot edini poskus, ko smo začeli tudi računati. Mi moramo programe reakreditirati, deloma zaradi finančnih pritiskov, precej zaradi vsebinskih razlogov. Moramo jih povezovati, ker je treba ohraniti število zaposlenih v tem obsegu kot danes. Bilo bi pa neumno, da bi področja, ki jih kvalitetno razvijamo, ukiniti. Vprašanje je samo, kako te programe nadaljevati: znotraj različnih modulov ali morda kot programe, ki so lahko uspešni na mednarodnih trgih.
